V javni razpravi sta že osnutek zakona o pokrajinah in strokovno gradivo za ustanovitev pokrajin, ki ga je pripravil Samo Drobne s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, z naslovom Funkcionalne regije kot podlaga za ustanovitev pokrajin v Sloveniji.
Zakon
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Za pokrajine, katerih središča bi bile mestne občine in jih je predlaganih enajst, je pomembno njihovo konstituiranje in ne nazadnje tudi upravljanje. S tem se za zdaj podrobno ne bomo ukvarjali, saj zahteva posebno analizo pomurskega primera. Za Pomurje kot tudi druge verjetno ni sporen predlog volitev predstavnikov v pokrajinski svet in upravljanja. Toda pogoj za učinkovito upravljanje pokrajine je zaupanje. Tu pa se v Pomurju naenkrat srečamo z velikim problemom. Pri določitvi pristojnosti pokrajin so predlagatelji predvideli prenos dela pristojnosti občin, kot so sprejetje regionalnega prostorskega načrta in regionalnega razvojnega programa, razvoj prometnega sistema, spodbujanje razvoja gospodarstva, podjetništva in turizma na regionalni ravni.
Osnovno šolstvo in vrtci ostajajo po predlogu v pristojnosti občin. Se pa prenašajo ustanoviteljske pravice in obveznosti s področja srednjega in višjega šolstva, zavodov, socialnega varstva, zdravstva (zdravstveni domovi in splošne bolnišnice) kot tudi s področja kulture (muzeji, galerije, gledališča). Zakon podrobneje ne govori o zagotavljanju finančnih virov za delovanje omenjenih ustanov. Razumljivo je, da se sorazmerni delež, ki ga sedaj namenja država za omenjene naloge, prenese z ministrstev na pokrajine. Po oceni poznavalcev pa bi zakon le moral opredeliti stalen vir financiranja za opravljanje nalog na dolgi rok. S podzakonskimi akti – uredbami – je mogoče urediti le prenos sredstev, ki jih država trenutno namenja za delovanje javnih služb. Če bi šli v smeri, da bodo ministrstva zagotavljala denar za delovanje javnih služb na regionalni ravni z vsakoletnim državnim proračunom, gotovo ne bomo prišli do učinkovitejšega upravljanja in približevanja storitev ljudem, ampak le do podražitve sistema.
Prerazporejanje občin iz ene statistične regije v drugo
Nekoliko drugače je zgodba pokrajin videti na praktični ravni oziroma na zemljevidu. Drobne je pripravil nekaj možnih »kombinacij«. Pomurska regija za zdaj sama po sebi ni sporna. Sporne niso niti predlagane meje pomurske regije. Opravka imamo s štirimi predlogi. Le po enem ostaja Pomurje celovita regija s sedanjimi občinami. Po enem bi se nekoliko razširila z »dodatkom« Sv. Ane, Sv. Jurija, Benedikta in Sv. Tomaža. Po drugem bi ostala brez občin gornjeradgonske upravne enote in po tretjem brez občin ljutomerske upravne enote s prej omenjeno priključitvijo novih občin. Predlogov, do katerih je prišel Samo Drobne, ne kaže vnaprej izločiti. Pri določanju pokrajin je upošteval strokovne podlage. Izhodišče pa mu je bila delovna mobilnost v Sloveniji. Ta, še posebej dnevna mobilnost, je najbolj množična in najbolj stabilna redna oblika tokov prebivalstva v prostoru. Pred določanjem mej pokrajin po treh različnih metodah je vsebinsko opredelil funkcionalne regije. Že od leta 2002 je po metodologiji Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) osnova za definiranje funkcionalnih regij koncept lokalnih zaposlitvenih sistemov. Tako v skoraj vseh evropskih državah imenujejo regije kot lokalne regionalne zaposlitvene sisteme. Tu se po Drobnetu Slovenija ne razlikuje od drugih evropskih držav, saj smo na tej osnovi dobili statistične regije. Nekateri avtorji so poleg funkcionalne regije v model vključili tudi razvojne potenciale ter možne scenarije razvoja funkcionalnih regij v Sloveniji. Pri upoštevanju tega dejavnika so razumljive različne variante nove pomurske pokrajine.
Pri določanju mej pomurske pokrajine je avtor uporabil različne metode funkcionalne regionalizacije. Začel je z numerično metodo razvrščanja (intramax). Po tej metodi bi pomurska regija obsegala vse prekmurske občine in občine v UE Gornja Radgona, priključili pa bi se ji Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sv. Trojica, Sv. Andraž in Sv. Jurij v Slovenskih goricah (občine v UE Lenart). Občine UE Ljutomer bi pristale pri Ptuju.
Po metodi večstopenjskega združevanja (CURDS) ostane pokrajina v sedanjih mejah in obsega sedanje pomurske občine. Po metodi verig, kjer so opredeljena pomembnejša zaposlitvena središča, pa bi pomurska regija obsegala Prekmurje in občine ljutomerske UE, ostala pa bi brez občin v radgonski UE.
Gre za strokovne podlage, ki bodo razburkale politike. Toda podrobnejša analiza posameznih metod in njihovega »ozadja« stoji na dovolj trdnih strokovnih argumentih, ki so vredni razprave, ne pa napadanja.