Pri Svetem Juriju ob Ščavnici so prejšnji četrtek prvič gostili sejo sveta pomurske razvojne regije, potem ko je vodenje tega regijska organa, ki ga sestavljajo vsi pomurski župani, 1. julija prejšnje leto prevzel tamkajšnji župan Andrej Vrzel. Dnevni red na prvi pogled ni bil kaj prida razburljiv, saj so bile predlagane točke večinoma take, da so se župani samo seznanili z njimi, a je razprava, ki se je odprla, ponovno razgalila kaotičnost regionalne politike.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kolesarska steza na novih nasipih ob reki Muri? Župani zavijali z očmi
Na minuli seji Sveta pomurske razvojne regije je padel predlog projekta, ki je pomurske župane pustil ravnodušne.
O regijskih projektih še več pogovorov
Najprej so se župani seznanili s potekom priprave osnutka dogovora za razvoj regije, ki so ga lanskega oktobra po polemični razpravi potrdili na seji razvojnega sveta pomurske regije. Takrat je med nekaterimi župani, v glavni vlogi sta bila lendavski Janez Magyar in radenski Roman Leljak, ki sta pred glasovanjem sejo zapustila, zavrelo zaradi vključitve talent centra oziroma tako imenovanega tehnološko kompetenčnega parka Soboško jezero v nabor 24 regijskih projektov, ki bi jih financirali z dobrimi 38 milijoni evrov, kolikor je regiji na razpolago v tej finančni perspektivi. Za soboški projekt, ki je težak skoraj 14 milijonov evrov, je bilo v osnutku dogovora namenjenih okoli 2,3 milijona evrov, sprejet pa je bil dodaten sklep, da se za projekt preusmerijo morebitni ostanki sredstev, če kateri izmed preostalih regijskih projektov ne dobi zelene luči resornih ministrstev. Povratne informacije do seje sveta regije pri Svetem Juriju ob Ščavnici še ni bilo, saj tako imenovani teritorialni dialogi – vsebinski pregledi predlaganih projektov – še potekajo. Šele po uskladitvi projektnih predlogov in pridobitvi soglasja ministrstev bo mogoče pripraviti končen dokument dogovora za razvoj regije. Na seji prisoten predsednik razvojnega sveta Tadej Ružič je županom dejal, da bodo nato nabor dali še enkrat na mizo, preverili, koliko sredstev je po očiščenju projektov še na razpolago, in se še enkrat odločili o čisto vseh regijskih projektih, pri čemer bo mogoče še kakšen projekt uvrstiti v nabor, če bodo okoliščine to dopuščale. Povedano je povzročilo nekaj zmede in razburjenja med župani, slišati je bilo očitke o dvojnih merilih pri uvrstitvi določenih kolesarskih stez v nabor regijskih projektov in pomisleke o smiselnosti neskončnih pogovorov in sprejemanja očitno brezpredmetnih sklepov v regijskih organih. Ružič je ob tem poudaril, da ni treba prehitevati dogodkov in da na koncu pri potrditvi dogovora za razvoj regije ne bo šlo brez soglasja sveta regije, torej županov.
Dogovor o razvoju regije v podpis do konca februarja
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, sta bila s predstavniki Pomurske regije do sedaj izvedena dva od predvidenih petih sestankov teritorialnega dialoga. Predstavniki Pomurske regije in nosilci projektov so s pristojnima resorjema – posredniškima telesoma (MNVP in MKRR) pregledali projektne predloge s področij odvajanja in čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo ter za podjetniške inkubatorje. Glede črtanja katerega izmed projektov na seznamu na ministrstvu poudarjajo, da je o tem še prehitro govoriti, saj ni jasno, če oziroma koliko projektov bo dokončno zavrnjenih in koliko sredstev bi se s tem sprostilo. V primeru, da se to zgodi, pa bo, kot navajajo na ministrstvu, na voljo več možnosti: razvojni svet regije bo lahko predlagal vključitev novega projekta v dogovor za razvoj regije, ravno tako bo razvojni svet regije lahko odločil, da se sredstva prerazporedijo na katerega od že prijavljenih projektov, pri katerem bi bilo mogoče sofinancirati upravičene stroške v višjem deležu. »Cilj Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je čim prej v januarju in začetku februarja v celoti izpeljati teritorialni razvojni dialog in pripraviti predloge dopolnitev dogovorov za razvoj regij. Do konca februarja bi lahko podpisali prve dogovore z regijami,« napovedujejo na ministrstvu, ki ga vodi Aleksander Jevšek.
Skeptični glede regionalnega prostorskega načrta
Precej pestro je bilo tudi pri obravnavi izhodišč regionalnega prostorskega načrta za pomursko regijo. Gre za še enega v vrsti tako imenovanih strateških dokumentov, ki naj bi v skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050 določil prostorske usmeritve za uravnotežen in trajnostni razvoj posamezne razvojne regije. Izhodišča dokumenta je predstavil Aleš Skalič iz Razvojnega centra Murska Sobota, ki je odgovoren za pripravo dokumenta, nakar so župani izrazili številne pomisleke. Leljak je denimo svaril pred tem, da si bodo z regionalnim prostorskim načrtom zvezali roke, saj bodo vsi občinski prostorski akti morali biti v skladu z njim, beltinski župan Marko Virag pa je podvomil o kakovosti dokumenta glede na to, da se posamezni občinski prostorski načrti sprejemajo tudi več kot desetletje, to pa naj bi bil načrt za 27 občin. »Sprejeli bomo neki krovni dokument, zaradi katerega nas bo čez pet ali deset let bolela glava,« je bil skeptičen tudi tišinski župan Franc Horvat. Skalič je kritike, da naj bi regionalni prostorski načrt nadomestil občinske prostorske akte, zavrnil, saj da bo občinam le v pomoč, ker jim v občinske akte ne bo treba več vnašati strateškega dela, ravno tako je poudaril, da bo načrt zajemal potrebno elektroenergetsko omrežje v regiji in razvoj železniških povezav, kar so izpostavili nekateri.
Regionalne prostorske načrte naj bi sicer sprejeli v vseh 12 razvojnih regijah v državi do leta 2027, skupna vrednost priprave prve generacije tovrstnih aktov pa je 5,5 milijona evrov. Od tega bo 60 odstotkov prevzela država, 40 odstotkov pa bodo prispevale občine glede na velikost in razvitost. Župani so sprejeli sklep, da so se z izhodišči dokumenta seznanili, a z dodanimi pripombami, ki so jih izrekli med razpravo.