Andreja Zrnič je nedavno s prijatelji in drugimi posamezniki, ki so se akciji pridružili, šest ur tekla v TŠC Trate v Gornji Radgoni za dober namen. Prihaja iz Zgornjega Konjišča, kjer ima svoj fitnes studio. A njena poklicna pot se je začela v povsem drugi dejavnosti, v gostinstvu in turizmu. Že majhna je pomagala pri delu v domači gostilni, kjer ponujajo tudi prenočišča, in se zato odločila za študij gostinstva in turizma. »Že konec srednje šole sem začela obiskovati aerobiko, ki je bila takrat zelo popularna. Porajalo se mi je vprašanje, ali bi naredila kakšen tečaj za vaditeljico in izvajala vadbo. Šla sem na Fitnes zvezo Slovenije in naredila licenco za vaditeljico skupinske vadbe, potem pa sem že ob študiju ob popoldnevih izvajala vadbe,« opisuje svoje začetke Zrničeva.
Kombinirati različne oblike
Kmalu je bilo vadb vedno več, zato je pri Olimpijskem komiteju Slovenije pridobila še licenco za strokovnega delavca v športu in po študiju odprla svoje podjetje. Ob tem je še vedno delala v domačem lokalu, nato pa leta 2015 odprla fitnes studio FITtime. »Vedno sem si želela imeti svoj fitnes. Zelo dobro se spomnim tistega dne, ko sem zjutraj sedela v recepciji in čakala, ali bo kdo prišel, kljub vsemu smo na vasi. Sem si pa že prej ustvarila krog vadečih, ljudje so me poznali in tako je bilo lažje začeti,« pripoveduje Zrničeva, ki ne prisega samo na fitnes, ampak je zagovornica tega, da kombiniramo različne oblike vadbe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) S premagovanjem krogov zbrali 6710 evrov za obolele za rakom
Znesku bodo dodali še denar z licitacije dresa Marcosa Tavaresa
Na fakulteti za šport je opravila še več izobraževanj, med drugim za mednarodno licenco za osebno trenerstvo, nedavno še modul vadba starejših. »Leta 2020 so me klicali iz socialnega centra, specializiranega za demenco in podobne bolezni, v Avstriji, ali bi želela pri njih izvajati vadbo. Čeprav sem sprva oklevala, se mi je zdela zanimiva priložnost, da se naučim nekaj novega.« Nova poslovna priložnost je bila takrat dobrodošla predvsem zaradi epidemije, zaradi katere so bile vse dejavnosti, s katerimi se v družini ukvarjajo, onemogočene.
Kot pove Andreja Zrnič, se je pri delu s starostniki največ naučila zase. »Poleg starostnikov delam tam tudi z ljudmi, ki so enake starosti kot jaz. Tam sem se začela zavedati minljivosti življenja oziroma tega, da je jutri lahko vse drugače in da je gibanje privilegij. Delamo finomotorična gibanja, čisto osnovne stvari, kot so prijemi, meti, odpiranje in zapiranje oči, obrazna joga … Vse to lahko prinese zelo dobre rezultate. Primeri, ko recimo nekdo trikrat vstane po tem, ko tri mesece tega ni zmogel, mi prinašajo največje zadovoljstvo.«
To ni kratkoročni projekt
Ob dnevih, ko dela v socialnem centru, ima popoldne še treninge v fitnesu, izvaja tudi spletne treninge, v katere se vključujejo posamezniki in tudi podjetja v okviru promocije zdravja na delovnem mestu. Ob vadbah v fitnesu ponujata s sodelavcem še vadbo za starejše v Apačah, vadbo za vse občane v Stogovcih, trenirajo tudi v Gornji Radgoni in na Kapeli, ob tem pa Zrničeva izvaja še tekaške priprave za maraton. »Zelo rada delam z ljudmi, ker jim s svojo dejavnostjo pomagam spreminjati kakovost življenja, pa najsi tako, da preprečijo bolečine, izgubijo kilograme ali se samo počutijo bolje. Ni lepšega, ko vidim, da je stranka zadovoljna.«
Gibanje, pravi, ni kratkoročni projekt, ampak mora postati način življenja. »Prav zato sem vesela, ko vidim med svojimi strankami družine – da pridejo oče, mama in hčerka na vadbo. Moje stranke so tudi starejši, 60- in 70-letniki. Veliko jih prihaja iz Avstrije in v tem se vidi razlika s Slovenijo – pri njih je normalno, da ob odhodu v pokoj delajo na sebi, tukaj nam še te miselnosti primanjkuje, vendar se stvari spreminjajo na bolje.« V vseh teh letih so se je dotaknile številne zgodbe posameznikov, med vadečimi se pogosto stkejo prijateljstva, v kratkem se bosta dva, ki sta se spoznala prav na vadbi, poročila.
Za dvojno dobro
Na dogodkih, kot je bil 6 ur za dober namen, je gibanje združila z dobrodelnostjo. Na ta način je vsak sodelujoči storil dvojno dobro – za druge in zase, za svoje zdravje. To je bil že peti dobrodelni dogodek, ki ga je Zrničeva organizirala. Lani so v Apačah zbirali denar za nego na domu, že pred epidemijo pa so 12 ur premagovali stopnice na radgonski grad in zbrani denar namenili otrokom s posebnimi potrebami. V preteklosti je Zrničeva pripravila tudi dva dobrodelna dogodka v domači gostilni, dve dobrodelni večerji, na katerih so zbirali denar za družini iz Haloz in Gornje Radgone. Tukaj pa se aktivnosti za Andrejo Zrnič ne končajo. Že pred leti je ustanovila Zavod Fit (sedaj je preimenovan v Zavod za boljše življenje), ki zaradi pomanjkanja časa doslej ni zares zaživel, sedaj pa načrtuje, da bo v okviru zavoda v sodelovanju z različnimi strokovnjaki organizirala razne delavnice in predavanja.
