V preteklosti je cirkus povezovala z velikimi šotori in s tem, da v njem mučijo živali, a se je leta 2016 njeno dojemanje spremenilo. »Kot absolventka geografije in pedagogike sem se udeležila Erasmus treninga z naslovom Cirkuška pedagogika kot orodje za mladinskega delavca v Hamini na Finskem. Tam sem se seznanila z nekaterimi cirkuškimi veščinami, udeleženci smo pripravili skupni nastop za lokalno osnovno šolo in izvedli še delavnice za učence,« se spominja.
Vizija pomurska cirkuška šola
Največji vtis nanjo so naredili tako imenovani poiji, žogice na vrvicah, ki jih vrtiš. Cirkus jo od takrat spremljala, s pomočjo posnetkov na spletnih platformah je nadgrajevala znanje in se učila novih trikov ter se odločila za sodobno cirkuško dejavnost. »Ljudje najpogosteje ob besedi cirkus pomislijo na klovne, nastope z živalmi, velike šotore. To so tradicionalni cirkusi, kjer je večina nastopajočih v krvnem sorodstvu ter so le nekaj dni v posameznem mestu, nato pa odidejo naprej. Sama sem bolj vpletena v sodoben koncept oziroma v v poučevanje cirkuških veščin,« je dejala. Izvaja animacije in delavnice, s katerimi želi drugim približati svoj pogled na cirkus. »Dolgoročna vizija pa je pomurska cirkuška šola, ki bi bila stičišče za različne skupine in generacije,« pove.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Nafta danes za vrnitev v elito po sezoni 2011/2012
Danes bo jasno, kdo bo prvak v 2. slovenski nogometni ligi. Možnosti sta le še dve, ali bo to lendavska Nafta 1903 ali Primorje Emundia.
Kot prva Slovenka je bila v organizaciji Galway Community Circusa (cirkuške šole, kjer otroci trenirajo cirkuške veščine) na Irskem, kjer je tedensko z drugimi trenerji poučevala otroke različnih starosti cirkuške veščine. Tam je preživela enajst mesecev in ta izkušnja je najbolj zaznamovala njeno cirkuško pot. »Čeprav obstajajo številne raziskave o pozitivnih učinkih vključenosti v cirkuške aktivnosti, sem sama tam na lastne oči videla velike napredke otrok. Cirkuška metoda mi je še toliko bolj pri srcu, ker nima omejitve. Koraki veščin se prilagajajo skupini, naj bodo to otroci, starejši, gibalno ovirani ipd.« Vrhunec bivanja na Irskem je bil projekt LifeLine. »To je bil unikaten dogodek, kjer je 150 nastopajočih iz različnih cirkuških organizacij prečkalo reko po žici s pomočjo osemmetrske palice v rokah,« je navedla.
Ne glede na to, da je bila v organizacijski ekipi in ne med nastopajočimi, je dobila možnost prečkanja reke. »To ni bilo prečkanje reke z varnostnim pasom, ampak so bile v ozadju priprave, kjer smo spoznali, kako gibati palico in se premikati po žici, pozneje pa se je vse nadgrajevalo in izvajalo na vedno višji višini. Pogoj za prečkanje je bil, da si uspešno opravil višino na petih metrih. Sama sem ga uspešno opravila in brez padca prišla čez reko Corrib,« je opisala.
Največji še na listi
Dejavnost, s katero se sedaj predstavlja, je poimenovala Cirkuški svet. Poudarja, da nisi nikoli premlad ali prestar za spoznavanje cirkuških aktivnosti, prispevati pa želi k večji ozaveščenosti o teh v Sloveniji. Sama je večino znanja pridobila na različnih delavnicah in treningih v sklopu programa Erasmus. Pohvali se lahko s tem, da je kot prva Slovenka certificirana inštruktorica za vrtenje žogic poi, ki so sicer značilne za maorsko kulturo. Pred dvema mesecema pa je v Manchestru opravila še tečaj trikov z ognjem. »Mednje sodijo požiranje ognja, načini ugašanja bakel, manipulacija z ognjenimi hlapi. Na tečaju se je veliko demonstriralo na suho, da smo pridobili samozavest, in šele kasneje smo dodali ogenj,« je povedala Nastja Fekonja in dodala, da je pri trikih z ognjem velikega pomena izobraževanje pod vodstvom strokovnjaka. »Zlato pravilo pri delu z ognjem je, da moraš vedeti, kaj delaš. Če je na primer koreografija z ognjenimi poiji, je treba tekoče brez napake poznati koreografijo, ko rekviziti niso prižgani, saj se s tem izognemo morebitnim poškodbam. Ko imamo tekoči vosek v ustih, pa ni nobene šale in je vsaka majhna napaka lahko tudi že usodna. Veliko težav nastane prav takrat, ko posamezniki niso konsistentni pri čiščenju ust po bruhanju ali požiranju ognja ter pozorni na druge dejavnike, ki lahko vplivajo na gibanje ognja,« je opisala.
Ob poijih in rekvizitih, ki jih potrebuje za trike z ognjem, uporablja še žonglerske rute, žogice, obroče, keglje, kitajske krožnike oziroma plastične krožnike, ki jih vrti s pomočjo palic, modelirne balone in druge. Na delavnicah poučuje tudi različne pristope k učenju žongliranja. Vsem, ki želijo usvojiti osnove, svetuje, naj izboljšajo nedominantno roko, ker je pomembna pri reakciji spuščanja in lovljenja žogic, ter naj dnevno vadijo. »Vsaka vaja je podlaga za žongliranje s tremi žogicami, pozneje s štirimi, petimi.« Pri delu pa ji je najbolj všeč iskrica v otroških očeh, ko jim končno uspe izvesti kakšen trik.
Fekonjeva je doslej obiskala že tradicionalne cirkuse v Španiji, Avstriji, na Finskem in na Irskem. Prav irski ji je ostal najbolj v spominu. »To je bil Tom Duffy's cirkus, ki je tradicionalen, a v predstave ne vključuje živali. Nekatere točke so bile napete, tako da sem na trenutke pozabila dihati,« je doživeto dejala in dodala, da se je tam udeležila tudi nekaj cirkuških festivalov. »Res pa je, da mi še ni uspelo videti nobene predstave Cirque du Soleil, to je še na mojem seznamu,« je rekla za konec.