Petra Zonik iz Tropovec je učiteljica integralnega dihanja in certificirana inštruktorica za razvojno gibalne aktivnosti za dojenčke in malčke z normalnim potekom gibalnega razvoja. Pomen pravilnega dihanja in njegove pozitivne učinke na človeka je začela odkrivati, ko je pred petimi leti njena mama zbolela za levkemijo. »Takrat človek išče vse možne rešitve in tako sem začela bolj poglobljeno brati o dihanju. Če bi namreč zavestno in pravilno dihali, bi dobre celice uničevale slabe. Tega se žal veliko premalo zavedamo. Že medtem ko recimo sedimo na kavi, lahko naredimo nekaj vaj, ki jih nihče niti ne opazi, sebi pa s tem naredimo veliko dobrega,« pripoveduje. Ob mamini bolezni se je tudi sama spopadala z glavoboli, raziskovanje dihanja in dihalnih tehnik pa jo je pripeljalo do tečajev dihalnega terapevta Milana Hoste, ki se že dve desetletji terapevtsko ukvarja s tem osnovnim življenjskim procesom, nato pa še do Nine V. Pečnik in njenega mentorskega programa, kjer je nadgradila svoje znanje o delu z dojenčki in malčki.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Je res treba na pet let zamenjati komplet prve pomoči v avtomobilu?
Pomurski poslanec Jožef Horvat podal zanimivo pobudo infrastrukturni ministrici Alenki Bratušek.
Ideja za DIHalno GIBalnico, kakor je poimenovala delavnice, predavanja in srečanja, ki jih organizira v glavnem za starše z dojenčki in malčki, se je rodila iz želje, da znanje z obeh področij, dihanja in gibanja, združi, da oblikuje program, v katerem bodo lahko hkrati sodelovali otroci in starši, predvsem pa, da o pomenu pravilnega dihanja ozavesti tudi druge. »Dihanje je naša osnovna življenjska funkcija, ki jo jemljemo zelo površinsko in v večini ne dihamo pravilno. Ko se znajdemo v novi vlogi, vlogi starševstva, na to še bolj pozabimo. Dnevi so bolj stresni, neznani, nepričakovani, vse to pa otrok čuti. Zavestno dihanje je pomembno zato, da se znamo umiriti, potem pa to umirjenost prenesti na otroka. Pomembno je tudi ozaveščanje otrok, da dihajo skozi nos, saj dihanje skozi usta povzroča poznejše težave z razvojem čeljusti, jezika, pravilnega požiranja in pozneje govora.« Zonikova opaža, da je najpogostejša napaka prav ta, da dihamo nad usta, ne skozi nos. »Med aktivnostjo, ko se zadihamo, je pomembno najprej umiriti dih, saj na ta način spremenimo ritem srca in cirkulacijo in tako lažje nadaljujemo aktivnost. Ozaveščanje o pomenu dihanja se denimo pri vodenih vadbah že izboljšuje, a še vedno bi bilo smiselno posvetiti recimo celotno uvodno uro učenju pravilnega dihanja. Če namreč nimamo dovolj kisika v telesu, mišice ne bodo delale toliko, kot bi lahko,« svetuje.
Starše vse bolj zanimajo teme glede razvoja otrok
V okviru DIHalne GIBalnice ponuja različne gibalne urice za dojenčke in malčke, ki potekajo v igralnici Mali čudo v Murski Soboti (in tudi na Ptuju) in so razdeljene pri dojenčkih glede na gibalni razvoj, pri malčkih pa glede na starost. Na uricah se posvetijo sprva dihanju in telesni aktivnosti staršev, izvajajo denimo vaje za mišice medeničnega dna in krepitev nog, rok, globokih mišic, na žogah, ravnotežnostnih deskah. V tem času se otrok navaja na prostor, se poigra z igračo, nato pa se jim starši aktivno posvetijo ter delajo skupaj z njimi.
Organizira tudi izobraževanja za vrtce, šole, podjetja glede dihalnih vaj in dihalnih tehnik, ki jih lahko izvajajo doma, na delovnem mestu ali mimogrede na sprehodu. Ponuja še različne delavnice »baby handlinga«, masaže dojenčka, ti programi so namenjeni tudi nosečnicam, da se lažje pripravijo na prihod novega člana.
Kot pove Zonikova, je povpraševanja vedno več, saj vedno več staršev zanimajo tematike glede razvoja otrok in gibalnih dejavnosti. Za v prihodnje si želi, da bi imela tudi spletna predavanja in izobraževanja, še več razgibanih programov, lutkarske skupine, kjer otroci sami in skupaj s starši izdelujejo lutke in potem skupaj zaigrajo predstavo. »Kot majhna sem tudi sama hodila na lutkarski tečaj in na revije, kjer smo igrali, tudi moja mama je bila priznana lutkarica, tako da bi tudi to rada prenašala naprej. Tudi tukaj so dihalne vaje pomembne za govor, za igro,« je še povedala Petra Zonik.