Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je nedavno izdal nove podatke o zdravju prebivalcev slovenskih občin. V publikaciji Zdravje v občini 2023 so bili dosedanjim dodani štirje novi kazalniki – dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti, sodelovanje pri odločitvah skupnosti, novi primeri raka želodca in oviranost pri vsakodnevni skrbi zase. Z zadnjim so ugotavljali delež oseb, starih 55 let in več, ki imajo težave pri opravljanju ene izmed vsakodnevne aktivnosti brez pomoči. V te aktivnosti so zajete hranjenje, leganje/sedanje ali vstajanje iz postelje ali s stola, oblačenje in slačenje, uporaba stranišča, kopanje ali prhanje. V povprečju ima v Sloveniji težave s temi aktivnostmi 6,6 odstotka ljudi, starih nad 55 let, so ugotovili raziskovalci, v pomurski statistični regiji je delež med višjimi in znaša 10,6 odstotka, zato smo temu kazalniku tudi posvetili večjo pozornost. Delež je višji le v koroški regiji (12,9 odstotka).
Pogosteje občutijo ovire
Vrednost za posamezno občino je bila, kot pojasnjuje NIJZ, izračunana na podlagi deleža v upravni enoti in s pomočjo računskega modela ter demografskega stanja občine prevedena v vrednost. Poglejmo torej, kolikšni so deleži po upravnih enotah. Najvišji je v lendavski (17), potem v ljutomerski (13,1), murskosoboški (8,8) in radgonski (4,6). Kako je v občinah? Med občinami v pomurski statistični regiji je delež najvišji v Občini Razkrižje (34,6), sledijo Velika Polana (26,7), Lendava (18,4) in Turnišče (18,1). Najnižji je odstotek v občinah Apače (3), Rogašovci (3,7), Gornja Radgona (4) in Sveti Jurij ob Ščavnici (4,4).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kruta usoda šestletnice z Vaneče, a Sara Šiplič je od rojstva prava borka
Rodila se je s srčno napako, zdravniki so ji diagnosticirali še noonanov sindrom.Tudi zanjo bodo zbirali sredstva na tradicionalni dobrodelni prireditvi v Puconcih.
Oviranost pri vsakodnevni skrbi zase prikazuje rezultate nacionalne raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu. Pomurska regija po pojasnilih NIJZ glede na vrednosti kazalnika spada med regije, kjer prebivalci v omenjeni starostni skupini pogosteje občutijo ovire pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. »Starejši so zaradi fizioloških sprememb in hkrati različnih bolezenskih stanj lahko tako ali drugače ovirani pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Te omejitve so bolj izražene pri kroničnih bolnikih, pri starejših od 80 let in tistih, ki so spremenili socialno okolje. Vemo, da so kronične bolezni v regiji bolj razširjene, delež starejših od 80 let pa je v slovenskem povprečju,« pojasnjujejo in tako dodajajo, da je lahko eden od vzrokov za višji delež v večji razširjenosti kroničnih bolezni.
Nadaljevali so, da ima lahko starostnik z omejitvami zagotovljeno tudi pomoč na domu. »Delež prejemnikov pomoči na domu je v pomurski in koroški regiji med nižjimi, zanimivo pa je, da je delež oseb z oviranostjo v teh regijah med najvišjimi. Torej lahko del zaznane oviranosti pojasnimo tudi z manjšo dostopnostjo oziroma koriščenjem pomoči na domu, ki posameznikom olajša opravljanje vsakodnevnih opravil,« razlagajo.
Iz domačega okolja v zavode
Slovenija se srečuje z demografskimi spremembami, prebivalstvo se zaradi podaljševanja življenjske dobe in manjše rodnosti v zadnjih desetletjih hitro stara. Kot so utemeljili, je bila pred enajstimi leti v državi nekaj več kot petina prebivalcev starejših od 65 let, približno šest odstotkov ljudi pa starejših od 80 let. Po napovedih bo leta 2060 tretjina prebivalstva starejša od 65 let. »Starostniki so, čeprav jih pogosto naslavljamo s skupnim imenovalcem, zelo raznolika populacijska skupina. Njihovo splošno zdravstveno stanje se namreč lahko močno razlikuje, hkrati pa se zelo razlikujejo njihove funkcionalne zmožnosti, od popolne samostojnosti in neodvisnosti do popolne odvisnosti od pomoči drugih. Kronične bolezni, pešanje fizične moči in tudi kognitivnih sposobnosti pripeljejo do manjših ali večjih težav pri opravljanju vsakodnevnih opravil. To pripelje na eni strani do potreb po različnih oblikah pomoči, hkrati pa vpliva tudi na njihovo duševno zdravje,« so povedali v murskosoboški območni enoti NIJZ.
Rezultati za pomursko regijo po njihovi oceni niso ravno presenetljivi, saj je znano, da je delež starostnikov visok. »Hkrati velja, da je oviranost izrazitejša pri kroničnih bolnikih, ki pa jih je na podlagi vseh podatkov o zdravstvenem stanju v naši regiji več kot v drugih regijah.« K večji izraženosti kazalnika vpliva tudi sprememba socialnega okolja. Zaradi družbenih in ekonomskih sprememb se skrb za starejše iz družinskega/domačega okolja, kjer so zanje skrbeli družinski člani, postopno seli v socialnovarstvene zavode, saj domači zaradi delovnih obveznosti težko sami skrbijo za družinske člane. »Rezultati so tako delno pričakovani. Hkrati pa bi lahko kazalnik (glede na metodološko strukturo) opredelili kot relativno občutljivega. Manjše težave pri opravljanju posameznih vsakodnevnih aktivnosti so namreč lahko prisotne pri številnih starostnikih, hkrati pa tudi pri številnih mlajših, kar seveda prispeva k višjim vrednostim kazalnika. Seveda pa ta pogoj velja za vse regije in ne pojasni višje vrednosti v primerjavi s preostalimi regijami,« so še izpostavili.
Oblike pomoči
Raziskovalci NIJZ še pravijo, da je želja številnih starostnikov čim bolj kakovostno in neodvisno delovanje v domačem okolju z občasno pomočjo ali povsem brez nje. Prav zato je skrb zase pomemben dejavnik, ki starejšim omogoča, da živijo doma. »Odvisnost od tuje pomoči je lahko zanje tudi vir hude stiske, posebej kadar pride do (nenadne) spremembe stanja.« Možni viri pomoči za osebe z omejitvami pri skrbi zase so različni pripomočki, prilagoditev stanovanja, pomoč svojcev ali bližnjih in organizirane oblike pomoči, kot so dostava hrane na dom, pomoč na domu, patronažna služba, dnevno varstvo in bivanje v oskrbovanih stanovanjih. »Starejšim je treba ponuditi toliko pomoči, kolikor je potrebujejo, da se ne zmanjšuje njihov občutek samospoštovanja. Pomembno je tudi preventivno delovanje za zmanjšanje tveganja za razvoj bolezni ter spodbujanje aktivnega staranja v družbi,« so navedli.
Kazalnik je bil v raziskavo zajet z namenom spremljanja deleža prebivalcev, ki občutijo neke ovire pri opravljanju vsakodnevnih opravil, s tem pa tudi zagotavljanja različnih oblik pomoči, dostopnosti pripomočkov in ustreznega načrtovanja in izvajanja storitev socialnovarstvene službe. Prav tako so ugotovitve pomemben temelj za nadaljnje razprave o skrbi za starejše, o aktivnosti za podaljševanje časa, ko so starostniki lahko samostojni pri vsakodnevnih opravilih v domačem okolju. »Želimo, da bi omenjene razprave vodile v pripravo in izvajanje aktivnosti, programov, ki bodo prinesli izboljšanje stanja na področju samostojnosti in neodvisnosti starostnikov,« so sklenili.