vestnik

Pomurske lekarne: Padajo vedno težje besede

Timotej Milanov, 11. 7. 2019
Nataša Juhnov
Zaposleni v Pomurskih lekarnah nasprotujejo razdruževanju javnega zavoda, soboški župan odgovarja, da so bili takrat, ko bi se morali oglasiti, tiho. 
Aktualno

Na izjavo za javnost zaposlenih se je odzval tudi soboški župan in jim očital, da so se oglasili šele, ko so ogroženi njihovi privilegiji

V razpravi o prihodnosti Pomurskih lekarn si vodstvo soboške občine in zaposleni v javnem zavodu izmenjujejo vedno težje besede. Na dogajanje v lekarnah so se prejšnji teden odzvali tam zaposleni, ki nasprotujejo razdruževanju javnega zavoda. »Odločno obsojamo politično motiviran razdruževalni odnos in interes župana ter direktorja občinske uprave Mestne občine Murska Sobota. Prepričani smo, da ima sedanja regijska organiziranost lekarniške dejavnosti v Pomurju številne sistemske prednosti in zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti preskrbe prebivalstva z zdravili,« so med drugim zapisali v izjavi za javnost. V Pomurskih lekarnah je trenutno 97 zaposlenih.
»Pomurske lekarne morajo ostati enovit javni pomurski zdravstveni zavod in zaposleni se bomo za to odločno borili,« odgovarjajo na poteze soboške občine, ki je začela ustanavljati nov lekarniški javni zavod. Pri tem izražajo upanje, da bodo njihova prizadevanja podprli tudi uporabniki storitev javnega zavoda.

08702bf7de07bde15af4b0f71adfa599
Nataša Juhnov

Očitki letijo z obeh strani

A na interes občanov se sklicuje tudi soboški župan Aleksander Jevšek, ki se je na pisanje zaposlenih ostro odzval z besedami, da njihov zapis dokazuje, da so se sposobni oglasiti zgolj takrat, ko so ogroženi njihovi privilegiji. »Ko je mestna občina več let opozarjala na nezakonitosti v Pomurskih lekarnah, se zaposleni niso oglasili. Niso protestirali proti svojemu direktorju Ivanu Zajcu, ki je odgovoren za dražja zdravila in s tem slabšo kakovost dejavnosti. Dejstvo, da država in občani plačujejo več za zdravila, ker se branijo izbrani dobavitelji, jih ni motilo,« piše Jevšek, ki ponavlja očitek, da v Pomurskih lekarnah pod vodstvom Zajca niso izvajali javnih naročil pri nabavi zdravil, zaradi česar si soboška občina že več let prizadeva za njegovo zamenjavo. Pri tem, kot je znano, Sobočani niso uspešni, saj Zajca podpirajo v vseh drugih občinah ustanoviteljicah lekarn.

»Soboška občina je suverena«

Kot smo že poročali, je na aprilski izredni seji soboškega mestnega sveta, posvečeni dogajanju v Pomurskih lekarnah, Jevšek dal Zajcu 60 dni časa, da odstopi kot vršilec dolžnosti direktorja lekarn. Ker se to ni zgodilo, je mestni upravi naročil, da sproži postopke za izločitev mestne občine iz Pomurskih lekarn, delitev premoženja lekarn in ustanovitev novega javnega zavoda, ki bo opravljal lekarniško dejavnost na območju mestne občine. »Mestna občina Murska Sobota je suverena. Sama odloča, kje bo soustanoviteljica javnega zavoda oziroma družbenica v gospodarski družbi. Suvereni smo tudi pri odločitvi za izstop. Noben drug ne odloča namesto nas. Ne zaposleni v Pomurskih lekarnah, ne razni prišepetovalci, ne tudi preostale občine,« še piše soboški župan, ki dodaja, da so pripravljeni izkoristiti vsa pravna sredstva za zavarovanje premoženja občine.


e95f68ba91d2aaa5b3fe24d66cca191c
Nataša Juhnov

Zaposleni: Nimamo privilegijev

Na njegov odgovor so se spet z obsežnim sporočilom za javnost odzvali zaposleni v lekarnah, ki so med drugim izrazili prepričanje, da neizvajanje javnih naročil ne pomeni dražjih zdravil za občane. »Za ceno zdravil se pogaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za vse zavode v Sloveniji. Cena posameznega zdravila na recept je enaka v celotni Sloveniji. ZZZS se torej s proizvajalci pogaja za cene vseh zdravil vse leto za vse lekarne – zasebne in javne zavode.« Pri tem ima po prepričanju zaposlenih ZZZS kot plačnik neprimerno boljše pogajalsko izhodišče, kot bi ga imele posamezne lekarne ali kateri koli javni lekarniški zavod sam. Zaposleni, pišejo, nimajo nikakršnih privilegijev, ki jih omenja Jevšek, temveč njihove pravice in dolžnosti opredeljujejo enaki javni predpisi kot jih drugim javnim uslužbencem. Pri tem še menijo, da ustanovitev novega lekarniškega zavoda nima podlage v zakonu o lekarniški dejavnosti, saj sestavo mreže lekarn, kot pravijo, s sklepom določa minister, pristojen za zdravje. »Razlogi, ki bi glede na kriterije, določene v zakonu, utemeljevali ustanovitev nove lekarne na območju Mestne občine Murska Sobota, pa po našem trdnem prepričanju ne obstajajo.«

Vzrok težav vidijo v Expanu

Zaposleni nato še sami odgovarjajo na vprašanje, zakaj želi župan uničiti Pomurske lekarne in ustanoviti soboške. Po njihovem razumevanju odgovor ponuja starejši promocijski material za paviljon Expano, ki ga je občina letos odprla pri Soboškem jezeru, v katerem piše, da naj bi Pomurske lekarne zanj prispevale dva milijona evrov. »To se seveda ni zgodilo, saj za to po našem mnenju niti ni pravne podlage. Ker vam ta sredstva očitno manjkajo, vaše ravnanje razumemo kot maščevanje, ustanovitev Soboških lekarn pa kot projekt, iz katerega bi lahko ne glede na pravno dopustnost financirali projekte, ki z zagotavljanjem javne lekarniške službe nimajo nikakršne zveze.«


Soboška občina je že leta 2016 predlagala delitev dela štirimilijonskega presežka lekarn iz poslovanja v preteklih letih med občine ustanoviteljice, a se vodstvo lekarn s tem sprva ni strinjalo, so pa pozneje privolili, da se del presežka nameni za projekt regijskega pomena, zato so Sobočani predlagali, da se polovica presežka – dva milijona evrov – nameni za projekt Soboško jezero. Kasneje, leta 2017, ko se občine niso zedinile okoli projekta, za katerega naj bi nakazali denar, so v lekarnah vseeno del presežka – 1,8 milijona evrov – nakazali občinam ustanoviteljicam, te pa so si ga razdelile po ključu števila prebivalcev, soboški občini je tako pripadlo okoli 300 tisoč evrov.

Občina: Želimo izstopiti iz vlaka, ki drvi v prepad

Pisanju zaposlenih je kmalu spet sledil odgovor občine, tokrat zadnji, pravijo, v katerem so zapisali, da je ohranitev Pomurskih lekarn možna samo ob zamenjavi sedanjega vodstva zavoda in ne, kot piše, ob brezplodni javni polemiki z županom. Pri tem omenjajo primer farmacevtskega podjetja Galex, v katerem so bile Pomurske lekarne nekoč največji posamični lastnik, kasneje pa je končal v ruski lasti. Zaradi tega je iz posrednega lastništva pomurskih občin odšla tudi soboška družba Vitapharm, ki je največji dobavitelj zdravil Pomurskih lekarn. V tej je namreč Galex imel 49-odstotni lastniški delež, danes pa je družba v celoti v lasti ljubljanske Kemofarmacije. »Če zaposleni resno mislijo, ko trdijo, da želijo enotne Pomurske lekarne, vedo, kaj morajo storiti, preden bodo zaradi vodstva doživeli isto usodo, kot sta jo Galex in Vitapharm. Zato mestna občina iz tega vlaka, ki drvi v prepad, namerava izstopiti, preden bo prepozno.«

Nataša Juhnov
pomurske-lekarne aleksander-jevsek ivan-zajc