Kljub temu so v podjetju ponosni na razvoj v preteklih petih letih, saj so od leta 2019, ko so bili še v prisilni poravnavi, lani po zaslugi uspešnega poslovanja postali najboljše pomursko podjetje po izboru Pomurske gospodarske zbornice in časnika Vestnik.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Zaradi nestabilnih vremenskih razmer pričelo primanjkovati mleko
Kot v letnem poročilu pojasnjuje Tomažin, so bili lani priča hitremu preobratu poslovnih razmer - v prvi polovici leta so na osnovi zniževanja stroškov energentov in drastičnega znižanja cen osnovne surovine ustvarjali zelo dober denarni tok, ki jim je omogočal izvedbo investicij nad načrtovanimi, od avgusta pa so se razmere zaradi nestabilnih in nenadnih vremenskih dogodkov hitro spremenile. Pričelo je primanjkovati surovega mleka, kar je cene te surovine ponovno pognalo strmo navzgor.
"Predelali smo nekaj več kot 50 milijonov litrov mleka, kar je pomenilo 14-odstotni padec odkupljenih količin od slovenskih proizvajalcev," je pojasnil direktor družbe, ki surovo mleko v celoti nabavlja od Mlekarske zadruge Ptuj, Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica, Kmetijske zadruge Ljutomer Križevci, Mlekopa in Koroške kmetijsko gozdarske zadruge.
Ob pomanjkanju mleka je na manjšo prodajo od načrtovane vplivalo še zaprtje ljutomerskega obrata zaradi obnove in modernizacije, pa tudi padec povpraševanja po mlečnih izdelkih zaradi inflacije, ki je negativno vplivala na kupno moč gospodinjstev v Sloveniji in Evropi. Družba s 180 zaposlenimi je leto kljub temu zaključila z nekaj manj kot 2,8 milijona evrov dobička, kar je dober milijon evrov več kot leto prej.
Prestopili v kategorijo velikih podjetij
"Ustvarili smo izjemen finančni rezultat in visok denarni tok, ki ga v celoti vlagamo v razvoj in dolgoročne investicije. Na osnovi stalne rasti v preteklih petih letih smo prestopili v kategorijo velikih podjetij," je dejal lastnik in direktor podjetja.
Že lani so dosegli zgodovinsko raven vrednosti investicij, saj so za ta namen porabili skoraj pet milijonov evrov. Med drugim so izvedli pomembno investicijo v kogeneracijsko napravo in izboljšanje energetske učinkovitosti v obratu v Murski Soboti. Največ denarja so sicer namenili v obrat v Ljutomeru, kjer so izvedli "zero-waste" naložbo v filtracijo in koncentracijo sirotke ter s tem spremenili stranski živalski proizvod v prehrambeni proizvod.
Dodatno so v Ljutomeru investirali v nov hladilni sistem, modernizirali in digitalizirali sprejem mleka s povečanjem dnevne zmogljivosti sprejema mleka na 80.000 litrov. Prenovili so tudi sistem pranja vseh tehnoloških linij ter zamenjali zastarela kotla za proizvodnjo poltrdih sirov.
Ambiciozni cilji za prihodnost
Pomurske mlekarne so lani na tujih trgih ustvarile za 13 odstotkov svojih prihodkov, kar je pomenilo okoli 5,5-odstotni padec, a je bil to po besedah Tomažina zaradi pomanjkanja surovine in višjih cen edini možen korak, čeprav to sicer ni njihova dolgoročna usmeritev.
Njihovi glavni izvozni trgi so še vedno Bosna in Hercegovina, Kosovo, Makedonija in Hongkong, medtem ko prodaja na afriško celino, kamor sicer precej ciljajo v prihodnosti, še vedno ni zaživela, kar je posledica njihove odločitve za oskrbo trga tam, kjer dosegajo boljše pogoje.
Tomažin si je kot lastnik družbe za cilj postavil rast prihodkov od prodaje, tako da v letu 2028 že pričakuje neto realizacijo v višini 75 milijonov evrov, kar pomeni skoraj polovično rast glede na lanske prihodke oz. skoraj devetodstotno povprečno letno rast.