Pomurske mlekarne so leta 2020 v razmerah, povezanih z epidemijo covida-19, ustvarile zmagovalen poslovni rezultat. Prihodki so znašali skoraj 40 milijonov evrov in čisti dobiček blizu dva milijona evrov, izjemna pa je bila tudi količina odkupljenega mleka. Lani enakega pospeška zaradi skokovite rasti stroškov ni bilo več mogoče doseči. »In to kljub temu da smo tudi lani ohranili odkup mleka na enaki ravni,« pravi Jure Bojnec, namestnik direktorja Pomurskih mlekarn.
Odkupili 54 milijonov litrov mleka
Pomurske mlekarne, ki med slovenskimi mlekarnami zasedajo po obsegu predelanega mleka tretje mesto, so v letu 2018 odkupile 48 milijonov litrov mleka od slovenskih in tujih pridelovalcev. V letu 2021 skoraj 54 milijonov litrov izključno od slovenskih kmetov. To je namreč od leta 2020 strateška usmeritev podjetja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Kljub povečanemu obsegu predelanega mleka pa je poslovanje obremenila rast cen energentov, embalaže, repromateriala in surovin, ki pa je niso prenesli na cene izdelkov. Prodajne cene torej niso sledile rasti stroškov, ker trgovci oziroma kupci za to niso imeli posluha. Cenovno nesorazmerje je od maja do decembra bremenilo poslovanje podjetja, zato to lani ni bilo tako uspešno kot leto prej. Kljub temu da so izkoristili vse notranje rezerve. »Zadovoljni smo, da smo poslovno leto 2021 končali s pozitivnim rezultatom, kar je bil tudi naš cilj. O dobičkih ali donosih, kot smo jih imeli leta 2020, pa torej ne moremo govoriti,« pravi Bojnec.
Odvisni od kmeta
Celotna prehranska veriga je odvisna od kmeta, poudarja namestnik direktorja Pomurskih mlekarn. Za oskrbo z mlekom in mlečnimi izdelki mora vsak dan pomolsti krave in mleko dostaviti v zbiralnico, od koder ga potem pripeljejo v predelavo. Priznavanje stroškov prireje mleka je torej v tej verigi prav tako pomembno kot priznavanje stroškov predelave.
Maja 2021 je znašala odkupna cena surovega mleka franko, torej na rampi mlekarne, 34 centov za liter, letos je ta strošek pri Pomurskih mlekarnah 47 centov. Kmet seveda dobi manj, saj je treba odšteti strošek prevoza in zbiranja, ki ga opravljajo zadruge. Gre torej za skoraj 40-odstotni porast odkupne cene mleka, te pa še niso dosegle vrha, napovedujejo pri Pomurskih mlekarnah. »Zaradi dvigov cen energentov, transporta, surovin in ne nazadnje stroškov dela se hrana draži.«
Izvoz povečali za 30 odstotkov
Letošnje poslovanje Pomurskih mlekarn je po besedah Bojneca pozitivno. To so dosegli z nekaterimi notranjimi ukrepi in optimizacijo proizvodnje ter zmanjšanjem nekaterih stroškov, hkrati pa jim je uspelo dvigniti prodajne cene. Trgovci imajo namreč letos več posluha za sprotno prilagajanje prodajnih cen rastočim vhodnim stroškom.
Pozitivno poslovanje pa je tudi posledica povečane prodaje in izvoza. »Na to smo še posebej ponosni, saj nam pri izvozu gre izjemno dobro. Povečali smo ga za več kot 30 odstotkov in ga še povečujemo. Ugotavljamo, da so cene izdelkov v izvozu boljše kot na domačem trgu, in zato vse sile usmerjamo v izvoz,« pravi Bojnec.
Pomurske mlekarne danes izvažajo na 21 trgov, najpomembnejši so zanje še vedno trgi jugovzhodne Evrope. Zelo dobro prodajajo predvsem v Bosni in Hercegovini, kamor izvažajo že petindvajset let tudi poltrdi sir Livada, ki so ga tamkajšnji kupci sprejeli za svojega.
Pomemben tradicionalni trg Pomurskih mlekarn je tudi Hongkong, kamor izvažajo trajno UHT mleko. Tu jim je letos uspelo zaradi rasti stroškov cene dvigniti za več kot 40 odstotkov.
So pa Pomurske mlekarne letos začele izvažati še na nekatere nove trge, in sicer v Nemčijo in Avstrijo. Čeprav gre za veliki proizvajalki mleka, doživljata krčenje reje molznic, zato sta odprli svoja trga za nove dobavitelje. Pomembno pa je, še pravi namestnik direktorja, da Pomurske mlekarne tam dosegajo ustrezno prodajno ceno.
Izguba s humanitarnim mlekom
Zahtevne razmere za poslovanje, ki jih narekuje izjemna rast stroškov, ter zaveza podjetja k družbeno odgovornemu ravnanju so privedle tudi do odločitve vodstva Pomurskih mlekarn, da se ne bodo več prijavljali na razpis ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Gre za tako imenovano humanitarno mleko v sklopu projekta sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Pomurske mlekarne že vrsto let sodelujejo v tem projektu in so na to ponosni, pravi Jure Bojnec, namestnik direktorja, saj so družbeno odgovorno podjetje, vendar tudi ta institucija ni imela posluha za rast stroškov: »Večkrat smo apelirali nanjo, da s cenami, ki so bile določene v javnem razpisu, ustvarjamo visoko izgubo, vendar se zaradi omejitev v okviru razpisa ni dalo dogovoriti o prilagoditvi cen.«
Hkrati s tem so se zaostrili tudi razpisni pogoji z zahtevo po dodatni mikrobiološki in kemijski analizi mleka, kar je za podjetje spet dodaten strošek. V povezavi s tem so se znašli tudi v težkem položaju, saj bi morali mleko dostaviti, toda analiz niso mogli dobiti pravočasno.
Nekaj mesecev so breme cenovnih nesorazmerij prevzemali nase, po preteku pogodbenega obdobja pa so sprejeli odločitev, da se zaradi najedanja njihove finančne substance na razpise ministrstva ne bodo več prijavljali. Zadnji je bil objavljen za trajno mleko maja letos. Počakali bodo na nov razpis in razpisne pogoje, pravi Bojnec, za katere pa upajo, da bodo bolj prijazni do proizvajalcev.