Strokovna komisija, ki jo sestavljajo pomurski akademiki, člani Pomurske akademske znanstvene unije (PAZU), je odločila, da nagradi za najboljši doktorski disertaciji podelijo dr. Timiju Gombocu in dr. Mihi Dominku, nagradi za najboljše magistrsko delo s področja naravoslovja in tehnike Daši Donša in Dominiku Sedonji, nagradi za najbolje magistrsko delo s področja družboslovja in humanistike, poimenovani po dr. Antonu Vratuši, pa Maji Hajdinjak in Ani Elizabeti Kerman de Luisa.
Zbrane je nagovorila tudi šolska ministrica Simona Kustec in se uvodoma dotaknila letošnjega šolskega oziroma študijskega leta, ki je bilo nenavadno, nemogoče, nenormalno in označeno s še kakšnim pridevnikom, v resnici pa tako, kakršnega smo se sami odločili imeti. Dodala je, da je to obdobje, ki ga zaznamujejo trije z-ji, znanje, zdravje in zaupanje ter naj bo znanje tisto, ki odpira marsikatera vrata.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Želimo si, da se čim več mladih s svojim znanjem vrne v regiji, pa je dejal Robert Grah, predsednik Pomurske gospodarske zbornice, in razložil, da so podjetja, ki imajo lasten razvoj, razvijajo nove produkte in vključujejo nova znanja, uspešnejša. Takih je tudi v Pomurju vsak dan več. Mitja Slavinec državni sekretar in predsednik fundacije PIF pa je mladim položil na srce, naj se ne bojijo biti uspešni. Strah pred uspehom je tisti, ki lahko bistvena ovira na poti, ampak naj so tisti, ki s svojim znanjem potegnejo razvoj naprej.
Kdo so prejemniki Pomurske raziskovalne nagrade 2020
Najboljši doktorski disertaciji sta bili letos delo pom. akad. dr. Timija Gomboca, ki je doktoriral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru z doktorsko disertacijo »Sklopljen model prenosa toplote in snovi med delcem in tokom tekočine pri razpršilnem sušenju na osnovi metode robnih elementov« ter delo dr. Mihe Dominka, ki je doktoriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani z doktorsko disertacijo »Subjektivna blaginja starejše populacije«.
S področja naravoslovja in tehnike sta bili najboljši deli Daše Donša, ki je magistrirala na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru z magistrsko nalogo »Prostorski vidiki izpostavljenosti Slovencev klopnemu meningoencefalitisu in lymski boreliozi v luči podnebnih sprememb« ter delo Dominika Sedonje, ki je magistriral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru z magistrsko nalogo »Razvoj in izdelava strojne opreme lokalnega sistema za določanje položaja«.
Najboljši magistrski deli s področja družboslovja in humanistike pa sta napisali Maja Hajdinjak, ki je magistrirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z magistrsko nalogo »Opis sodobne prekmurščine« ter Ana Elizabeta Kerman de Luisa, ki je magistrirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z magistrsko nalogo »Primerjava slovenskega jezika s slovenskim znakovnim jezikom na področju besedotvorja«.