Murskosoboški kriminalisti so preiskali, kdo je 26. novembra 2017 na parkirišču pri hotelu Stela v Ljutomeru požgal kombija in priklopno vozilo v lasti Marsela Šalamona, tedanjega lastnika pekarske in slaščičarske družbe Rogljiček, danes pa lastnika Sastele. Po naših podatkih so ovadili moškega iz okolice Ljubljane.
"V zvezi s požigom vozil na avtobusni postaji v Ljutomeru je bila zaradi storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari najprej na Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti podana kazenska ovadba zoper neznanega storilca. Po podaji ovadbe so kriminalisti Policijske uprave Murska Sobota nadaljevali zbiranje obvestil, izsledili storilca opisanega kaznivega dejanja in zoper njega podali kazensko ovadbo oziroma dopolnitev ovadbe z znanim storilcem," je razložila Suzana Rauš, predstavnica za odnose z javnostmi pomurske policije.
V policijskem jeziku pomeni podati kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu, da so policijski preiskovalci primera v Ljutomeru ugotovili, da obstaja sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, vendar storilca takoj niso našli. Kasneje so ga odkrili po analizi vzorca DNK ali bioloških sledeh, ki so jih zavarovali na prizorišču. Če ne bi bilo suma storitve kaznivega dejanja, bi policisti ali kriminalisti na tožilstvo poslali zgolj poročilo.
Tisto novembrsko nedeljo, bilo je okoli 4.20, je močan pok pri avtobusni postaji dodobra prestrašil prleško prestolnico. Ognjeni zublji so pogoltnili dve kombinirani vozili in tovornjakarski keson za hlajenje blaga. V bližnjem kovinskem zabojniku pa so takrat policijski preiskovalci našli še eksplozivno telo, zažigalno napravo, ki je ni odneslo v zrak. Domnevno je šlo za štiri peklenske stroje, izdelane po navodilih s svetovnega spleta. Trije naj bi bili sproženi na daljavo z daljinskim upravljalnikom, četrti pa je ostal neaktiviran. Preiskovalci so napravo zasegli in na podlagi odtisov in bioloških sledi v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL) v Ljubljani naredili analizo DNK. Ker se je po naših podatkih vzorec DNK ujemal z enim od tistih, ki jih ima slovenska policija že v svoji evidenci, je bila pot do storilca nato lažja. Kaj je gnalo moškega iz okolice Ljubljane, da je vrgel v zrak Šalamonova vozila, uradno še vedno ni znano, javnosti, kot je to običajno za predkazenski postopek, niso znane niti podrobnosti iz ovadbe. Kriminalisti so požig preiskovali v več smereh. Najbolj vroča sled je bila po besedah neuradnih, a zanesljivih virov, da je kaznivo dejanje domnevno povezano s Šalamonovo preteklo poslovno potjo, v kateri se je sam leta 2015 znašel pod drobnogledom organov pregona, dve leti prej pa v osebnem stečaju.
"V zvezi s požigom vozil na avtobusni postaji v Ljutomeru je bila zaradi storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari najprej na Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti podana kazenska ovadba zoper neznanega storilca. Po podaji ovadbe so kriminalisti Policijske uprave Murska Sobota nadaljevali zbiranje obvestil, izsledili storilca opisanega kaznivega dejanja in zoper njega podali kazensko ovadbo oziroma dopolnitev ovadbe z znanim storilcem," je razložila Suzana Rauš, predstavnica za odnose z javnostmi pomurske policije.
V policijskem jeziku pomeni podati kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu, da so policijski preiskovalci primera v Ljutomeru ugotovili, da obstaja sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, vendar storilca takoj niso našli. Kasneje so ga odkrili po analizi vzorca DNK ali bioloških sledeh, ki so jih zavarovali na prizorišču. Če ne bi bilo suma storitve kaznivega dejanja, bi policisti ali kriminalisti na tožilstvo poslali zgolj poročilo.
"Ostalo je za menoj"
Marsel Šalamon je po požigu novembra 2017 izjavil, da ne želi ugibati, zakaj je zagorela njegova lastnina. "Počakati je treba, da primer preiščejo policisti," je povedal takrat. Še vedno je redkobeseden: "Ničesar ne vem o ovadbi, zato je ne morem komentirati. Policisti so opravili razgovor, to pa je tudi vse. To, kar se je zgodilo, je ostalo za menoj. S tem se preprosto ne želim več ukvarjati."
Tisto novembrsko nedeljo, bilo je okoli 4.20, je močan pok pri avtobusni postaji dodobra prestrašil prleško prestolnico. Ognjeni zublji so pogoltnili dve kombinirani vozili in tovornjakarski keson za hlajenje blaga. V bližnjem kovinskem zabojniku pa so takrat policijski preiskovalci našli še eksplozivno telo, zažigalno napravo, ki je ni odneslo v zrak. Domnevno je šlo za štiri peklenske stroje, izdelane po navodilih s svetovnega spleta. Trije naj bi bili sproženi na daljavo z daljinskim upravljalnikom, četrti pa je ostal neaktiviran. Preiskovalci so napravo zasegli in na podlagi odtisov in bioloških sledi v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL) v Ljubljani naredili analizo DNK. Ker se je po naših podatkih vzorec DNK ujemal z enim od tistih, ki jih ima slovenska policija že v svoji evidenci, je bila pot do storilca nato lažja. Kaj je gnalo moškega iz okolice Ljubljane, da je vrgel v zrak Šalamonova vozila, uradno še vedno ni znano, javnosti, kot je to običajno za predkazenski postopek, niso znane niti podrobnosti iz ovadbe. Kriminalisti so požig preiskovali v več smereh. Najbolj vroča sled je bila po besedah neuradnih, a zanesljivih virov, da je kaznivo dejanje domnevno povezano s Šalamonovo preteklo poslovno potjo, v kateri se je sam leta 2015 znašel pod drobnogledom organov pregona, dve leti prej pa v osebnem stečaju.