Občina Ljutomer se je projektu priključila, ker obstaja vedno več dokazov o pomenu zgodnjega otroštva in koristih, ki jih kakovostne, celostne in povezane storitve prinašajo otrokom in družinam, skupnostim, občini in gospodarstvu. Imajo veliko aktivnosti in infrastrukture za mlajše otroke, obenem pa se zavedajo, da je treba zadovoljiti še več potreb. Predvsem pa celostno povezati tri ključna področja v razvoju otroka do sedmega leta – zdravstvo, šolstvo in socialno varstvo.
Želje izrazili tudi otroci
V občini se končuje analiza stanja, v katero so vključili mnenja institucij s prej omenjenih področij. »Prek vprašalnika so sodelovali starši, člani občinskega sveta in člani svetov krajevnih skupnosti. Intervju je bil opravljen z županjo Olgo Karba, ker pa je iniciativa projekt, ki zasleduje prvenstveno potrebe otrok, so tudi oni skozi vodeni pogovor v vrtcih izrazili svoj pogled na stanje in izrazili želje,« so nam pojasnili v ljutomerski občini. Kmalu bodo sledile predstavitve analize, priprava strategije in predložitev te v sprejem občinskemu svetu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
V analizo je občina vključila podatek, da ima 558 otrok, rojenih med letoma 2015 in 2020, v občini stalno ali začasno prebivališče. »Prepričani smo, da je izboljšanje razmer za družine z mlajšimi otroki dejavnik, ki vpliva na odločitev mladih, da želijo živeti in delati v Občini Ljutomer.« Prav zato želijo z nastajajočo strategijo vzpostaviti še boljše razmere za bivanje, vlaganje v otroka v zgodnjem otroštvu pa je po njihovi oceni naložba, ki bo dala rezultate v prihodnosti in jo je vredno podpreti.
Vse aktivnosti tečejo v smeri, da bo občina dobila strategijo postati družinam z mlajšimi otroki prijazna občina in to tudi implementirala. Temeljila bo na analizi stanja aktivnosti, ki jih za otroke do sedmega leta in njihove družine že izvajajo, razpoložljive infrastrukture in na potrebah, ki bodo prepoznane kot izzivi.
Pri nastajanju strategije sodelujejo lokalni akcijski timi, ki jih sestavljajo posamezniki in organizacije. V ljutomerski tim so vključeni Center za socialno delo (CSD) Pomurje, Zdravstveni dom Ljutomer, Varna hiša Pomurja, ljutomerska enota Varstveno-delovnega centra (VDC) Murska Sobota, Športna zveza Ljutomer, Vrtec Cezanjevci, Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci, Karitas in Večgeneracijski center v Ljutomeru.
Najboljše možnosti za njihov razvoj
Da so otroci naša prihodnost in jim je treba zagotoviti najboljše možnosti za razvoj, se strinjajo tudi v Občini Razkrižje. Iniciativi Primokiz so se pridružili zaradi prednosti, ki jih prinaša sodelovalni in razvijalni pristop. Do letošnje pomladi bodo tudi oni razvili strategijo in z njo promovirali celosten razvoj otrok, starih do sedem let. Kot pravijo, bo temeljila na povezovanju že obstoječih in novih programov šolstva, zdravstva in sociale. Monika Holc, predstavnica občine v projektu, pravi, da v praksi to pomeni dobro usklajen sistem, ki bo posamezni družini omogočil, da svojo stisko, ki običajno sega na več različnih področij, rešuje na enem mestu.
V Občini Razkrižje se je v letu 2020 rodilo enajst otrok, v zadnjih štirih pa v povprečju devet. Z različnimi ukrepi se trudijo zagotavljati prijazno okolje, ki bo privabljalo mlade družine. V minulih letih je bil denimo energetsko obnovljen kompleks tamkajšnje osnovne šole ter zgrajen nizkoenergijski prizidek vrtca. »S tem je občina naredila velik korak k izboljšanju razmer za predšolsko vzgojo. Zdaj ima glede na vključenost otrok vrtec dva in pol do tri oddelke, za vključitev v vrtec pa ni čakalne dobe oziroma se lahko predšolski otroci vključijo kadar koli med šolskim letom. Na novo urejeni prostori vrtca pa otrokom tudi omogočajo ugodno in sproščeno varstvo,« še poudari Holčeva.
Omenila je tudi ureditev otroškega igrišča in ravnotežnostnega parka v centru Zavirje, dobro založen oddelek s knjigami za otroke v razkriški knjižnici in čitalnici, pa tudi finančno podporo občine družinam novorojencev in prvošolcev. Enkratna denarna pomoč za novorojence v občini znaša 200 evrov, do enakega zneska so upravičeni tudi starši otrok, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole. Se pa ob tem pričakuje, da otrok v osnovno šolo v občini hodi vsaj dve leti zaporedoma.
Trenutno tudi pri njih vneto analizirajo obstoječe programe in potrebe, ki so jih zaznale družine in institucije. Na katerih področjih je podpora zadostna, na katerih nazaduje in kako se lahko na lokalni ravni nanjo vpliva, bo tako znano ob dokončanju analize. Vlogo facilitatorke, strokovnjakinje, ki verjame v pomen kakovostnega okolja za predšolske otroke in njihove družine, v razkriški občini opravlja ravnateljica Vrtca Beltinci Martina Vidonja, Monika Holc je lokalna koordinatorica, sicer pa akcijski tim za zdaj sestavlja enajst članov. Med drugimi so vključeni CSD Pomurje, Osnovna šola Janeza Kuharja Razkrižje, tamkajšnja zasebna ambulanta družinske medicine, Župnijska karitas Razkrižje, ljutomerska enota VDC Murska Sobota, Mladinski svet Ljutomer in še nekateri.
Kaj je pristop Primokiz
V zgodnjem otroštvu se oblikujejo temelji za razvoj kognitivnih in socialnih veščin. Da bi se te v celoti razvile, bi morali otroci odraščati v spodbudnem okolju in se učiti skozi igro, poudarjajo v fundaciji Jacobs. Da bi oblikovali strategijo, katere cilj je povezati predvidene in obstoječe programe predšolske vzgoje in varstva, tako da bi dosegli največji učinek, so leta 2012 v 25 manjših in srednje velikih švicarskih mestih s pomočjo strokovnjakov zagnali projekt Primokiz. Ugotavljajo, da imajo otroci, ki odraščajo v spodbudnem okolju, bolj razvite socialne, čustvene in kognitivne sposobnosti, boljši so pri testih, dosegajo višjo stopnjo izobrazbe in imajo boljše delovno življenje kot odrasli. Uspešna implementacija projekta je vodila k temu, da se je leta 2017 vzpostavil še razširjen program Primokiz2, ki ga financira fundacija teniškega igralca Rogerja Federerja.