Kandidat Socialnih demokratov Dejan Židan ima za sabo bogato politično zgodovino. V politiko je vstopil leta 2010, ko ga je Borut Pahor predlagal za kmetijskega ministra, to funkcijo pa je opravljal tudi v naslednji vladi Mira Cerarja. V iztekajočem se mandatu je bil do padca vlade Marjana Šarca predsednik državnega zbora, nato pa se je vrnil v poslanske klopi, kjer je je kot opozicijski poslanec izstopal predvsem s postavljanjem številnih poslanskih vprašanj in pobud. Konec maja 2020 je na šesto obletnico prevzema Socialnih demokratov presenetil slovensko javnost, ko je odstopil in predsedniško mesto prepustil Tanji Fajon. Takrat je dejal, da bo Fajonova bodoča premierka. Šok terapija se je po anketah sprva obrestovala, a ob pojavu Robeta Goloba kot alternativi, bodo Socialni demokrati očitno spet prisiljeni odigrati drugo violino.
Katere tri vaše največje dosežke v mandatu 2018-2022 bi izpostavili?
1. Na moje vztrajanje je prvič v zgodovini Slovenije del nacionalnega jezikovnega programa postal tudi prekmurski jezik kot književni in nadregionalni jezik. 2. Kot posledica pogovorov v poslanski pisarni sem pripravil več zakonodajnih predlogov, ki izboljšujejo položaj ljudi, ki jim je najtežje (zaposlitvena rehabilitacija, izboljšanje minimalne bolniške, poklicne bolezni…), uspel pa je tudi vpis slovenskega znakovnega jezika in jezika gluho slepih v Ustavo RS. 3. Ob dolgoletnem vztrajanju je DZ končno prepovedal nevarno tehnologijo fracking-a, ki je ogrožala zlasti Prekmurje.
Lahko izpostavite še tri zamujene priložnosti, ki morajo biti prioriteta v naslednjem mandatu?
1. Kovid krizo so izkoristili za nadaljnjo razgradnjo javnega zdravstvenega sistema, da bolnik vedno težje pride do potrebne zdravstvene storitve. To se da spremeniti s temeljitim posegom v organizacijo javnega zdravstvenega sistema. 2. Čeprav smo pripravili resolucijo o podnebno okoljski krizi, ki omogoča pravilno ukrepanje ob tej največji grožnji človeštvu, pa zaradi desnih strank v DZ ni bilo večine za sprejem. To bomo v naslednjem mandatu uredili. 3. Čeprav sem / smo pripravili zakonodajo o poklicnih boleznih, pa jo je večina (42:44) zavrnila. Zato je letno oškodovano do 800 ljudi, rešitev pa je pripravljena.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Kako bi se soočili z zaskrbljujočimi demografskimi trendi in zaustavili izseljevanje mladih iz regije?
Nadaljnja krepitev Murske Sobote kot regionalnega centra pomeni tudi dodatne možnosti za kvalitetno bivanje in za zaposlovanje vseh prebivalcev, med njimi tudi mladih. Dodatne aktivnosti za izvajanje izobraževalnih programov in njihova usmeritev v odličnost pomenijo boljše možnosti za izobraževanje. Intenzivni investicijski napori v stanovanjsko izgradnjo pa bodo omogočili lažji dostop do cenovno dostopnih stanovanj. Podpora raziskovalno inovativni dejavnosti v javni sferi in gospodarstvu pa bo razvoj mesta in regije še pospešila.
Podpirate zvišanje upokojitvene starosti oziroma kakšno rešitev za pokojninski sistem in višje pokojnine zagovarjate?
Socialni demokrati ne strašimo ljudi z višanjem upokojitvene starosti, temveč načrtujemo:
1. Vzpostavitev Slovenskih demografskih rezerv za dodatno financiranje pokojninske blagajne v neugodnih obdobjih.
2. Iskanje dodatnih možnosti za diverzifikacijo virov in zmanjšanje odvisnosti od prispevkov iz dela.
3. Davčno stimuliranje dodatnega pokojninskega zavarovanja in
4. Krepitev sistema obveznega pokojninskega zavarovanja.
Menite, da je delo v Sloveniji preveč obdavčeno? Na kakšen način bi spodbudili delovna mesta z višjo produktivnostjo in dodano vrednostjo?
V Sloveniji delo ni bistveno nadpovprečno obdavčeno, težava so prenizke plače in prenizka povprečna plača. Tudi obljube o nižjih obdavčitvah v SD razumemo predvsem kot razgradnjo javne države in privatizacijo zdravstva, šolstva…, njihovi promotorji pa ne povedo, da bi bilo potem potrebno vedno več storitev neposredno plačevati. Razvoj in dvig dodane vrednosti pa bomo podprli s povečanim sofinanciranjem raziskav in inovativne dejavnosti, naprednih tehnologij in zlasti podpori prehodu v postdigitalno družbo.
Bi podprli ustanovitev univerze v Pomurju?
Samo v primeru, da če bi zagotovila kvalitetni in strokovni študij, ki bi mlade ljudi izobrazil v dobre strokovnjake. Ustanovitev zaradi same ustanovitve, brez primernih potencialov, pa lahko samo zavede in škodi mladim ljudem.
Mora država ostati lastnik turističnih kompleksov v Pomurju in kako bi omogočili nadaljnji razvoj pomurskega turizma?
Da, saj gre za strateško infrastrukturo s stališča razvoja regije. To je bil razlog, da sem se boril proti prodaji madžarskemu špekulativnemu fondu iz bližine družine Viktorja Orbana in zahteval, da se za nadaljnji razvoj upošteva interes lokalne skupnosti in zaposlenih. Sedaj so sicer bistvene nove investicije in posodobitev delovanja. Možen in znan pa je tudi model, da je država lastnica, za posamezne komplekse pa poišče upravljalca, ki je dober in ima reference.
Generalno pa je smer razvoja nakazala nagrada za zeleno destinacijo, ki smo jo lani prejeli v Murski Soboti. Kot razlog so napisali tudi inovativnost in hkrati različnost od ostalih lokacij, vpetost v lokalno okolje, dobro družbeno klimo in seveda vlaganja v infrastrukturo.
Ali podpirate prizadevanja, da država zagotovi (in financira) dežurno zobozdravstveno oskrbo v Pomurju?
Je nujno in strokovno upravičeno. Verjamem, da bomo to tudi najkasneje v novem mandatu dosegli.
Na kakšen način bi se lotili skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu?
Ukrepi so preprosti in izvedljivi. Nekateri najnujnejši:
1. Prepoved popoldanskega dela zdravstvenih delavcev iz javnih zavodov pri zasebnikih. Tako bi izginil finančni interes za dodatno ustvarjanje čakalnih vrst in prenos bolnikov v zasebne prakse. To pa seveda pomeni tudi boljše plačilo zdravstvenih delavcev v njihovih ustanovah in možnost ter nagrajevanje dodatnega dela v bolnišnicah, zdravstvenih domovih…, kjer delajo.
2. Enkratni program v vrednosti 200 mio EUR za skrajševanje čakalnih vrst, ki pomeni dokup dodatnih zdravstvenih storitev.
3. Vsaj začasna korekcija normativov v primarnem zdravstvu, ki so povzročili, da je veliko ljudi ostalo brez zdravnika (ob dejstvu, da se število zdravnikov povečuje, uvajajo referenčne ambulante in podobno). Novi normativi nikoli ne smejo biti sprejeti na način, da ljudje potem ostanejo brez zdravstvene storitve.
4. Ukinitev doplačila zdravstvenih storitev (dopolnilno zdravstveno zavarovanje), ki pospešuje privatizacijo in preveč denarja porabi za lastno delovanje ter njegova nadomestitev s sofinanciranjem iz proračuna.
Kako bi se lotili reševanja stanovanjske problematike? Ali podpirate nepremičninski davek?
S projektom 10.000 novih javnih najemnih stanovanj, ki bi jih financirali in izgrajevali po zakonskem modelu, kjer je vzgled dobro delujoči sistem na Dunaju. Zakon je napisan in določeni so tudi finančni viri za obdobje od 2023 do 2029, ko se projekt realizira.
Pri nepremičninskem davku pa smo previdni zaradi specifičnosti pridobivanja nepremičnin v Sloveniji.
Menite, da bi država morala intenzivneje spodbujati izkoriščanje geotermalne energije v Pomurju?
V Prekmurju verjamemo v geotermijo, zlasti za potrebe razvoja turizma, kmetijstva, ogrevanja in tudi proizvodnjo električne energije. Vznemirjajo pa nas stališča posameznih strokovnjakov in državnih institucij, da so kapacitete zelo omejene. Tako da pričakujem razjasnitev teh dilem, nato pa dodatno administrativno sproščanje in državne podpore.
Se strinjate, da so namakalni sistemi v Pomurju nujni in bi morali postati ena izmed prioritet kmetijske politike? Kako si sicer predstavljate razvoj kmetijstva v Pomurju?
Prilagajanje klimatskih spremembam v kmetijstvu je nujno, saj bo ravno kmetijstvo (poleg vpliva na zdravje ljudi) imelo največ težav zaradi klimatskih sprememb. Pri namakalnih sistem pa je nujno zavedanje kmetovalcev, da so potrebni in njihovo združevanje, saj denar je na voljo.
Je pa potrebno nadaljevati usmeritev zadnjih desetih let, da se veča proizvodnja žit in vrtnin, tudi z neposrednimi podporami, ter dodatno zaščito kmetijskih zemljišč. Ker pa bodo klimatske spremembe prinesle prestrukturiranje kmetij, je pomembno, da se posodobi socialna mreža za kmetice in kmete.
Kako velika nevarnost je v Pomurju tako imenovana "madžarizacija"? Je vpliv madžarske države po vašem mnenju zaskrbljujoč in gre za očitne ozemeljske težnje ali kaj drugega?
Vedno več investicij s strani Madžarske se lahko označi kot geopolitične v službi ideje t.i. velike Madžarske. Pa ne gre samo za gospodarstvo, temveč tudi za kulturo, šport in izobraževanje. Slovenska država do sedaj ni (izjema je preprečitev prodaje hotelske infrastrukture fondu iz bližine Viktorja Orbana) pravilno reagirala in to se mora spremeniti. Izjave o meji na Muri, slikanje vodilnih predstavnikov Madžarske ob zemljevidih t.i. velike Madžarske, poskusi rehabilitacije Hitlerjevega sodelavca in vojnega zločinca, ki je med drugim tudi ukazal okupacijo dela Slovenije, vsiljevanje kulta Sv. Ladislava Ogrskega (kralja, ki je širil meje Madžarske) niso slučajne, temveč so del sistematične politike, za katero Slovenija ne sme dovoliti, da posega po našem ozemlju.
Bi se zavzeli za nadaljnjo regionalizacijo države in ustanovitev pokrajin?
Podpiram regionalizacijo, saj je nujna, zlasti za regije, ki morajo aktivno komunicirati in sodelovati z regijami iz sosednjih držav. Ima pa Prekmurje in Pomurje tudi preveč zgodovinskih izkušenj, da center vedno ne razume naših potreb in da nimamo na razpolago ustreznih ukrepov za delovanje in razvoj. In tudi konkretni veliki projekti (recimo izgradnja vodovoda) dokazujejo, kako nam manjka regijsko vodenje.
Ste za povečanje sredstev za obrambo in varnost oziroma povečanje investicij v Slovensko vojsko?
Slovenija je dolžna, da skrbi za vse vidike lastne varnosti, del tega je tudi vojaška. Upanje, da se lahko v primeru kriz zanesemo samo na druge, ni realno, zato podpiram krepitev Slovenske vojske.