V nasprotju z Dejanom Židanom in Jožefom Horvatom je aktualni mandat prvi za poslanca madžarske narodne skupnosti. V času vlade Marjana Šarca je skupaj z italijanskim kolegom podpiral takratno vlado in podpisal dogovor o sodelovanju s koalicijo, ko pa je vajeti prevzel Janez Janša, pa je podporo zagotavljal novi koaliciji in nemalokrat tudi bil jeziček na tehtnici, ko je Janševa vlada formalno postala manjšinska. Podpora se mu je tudi obrestovala, saj je vlada finančno podprla števile njegove projekte, najodmevnejši pa je zagotovo dogovor Janše in Viktorja Orbana, ki v naslednjih petih letih za manjšini na obeh straneh meje zagotavlja skupno 50 milijonov evrov. Komisija za preprečevanje korupcije mu očita nezdružljivost funkcije poslanca in predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti.
Katere tri vaše največje dosežke v mandatu 2018-2022 bi izpostavili?
Ustanovitev sklada Pomurje-Porabje za razvoj narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje, prenovo šol – obnova šole v Prosenjakovcih, izgradnja telovadnice na podružnični šoli Gaberje, gradnja dodatnih prostorov na Dvojezični srednji šoli Lendava, dodatna sredstva za vključitev področja kmetijstva v program spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti.
Lahko izpostavite še tri zamujene priložnosti, ki morajo biti prioriteta v naslednjem mandatu?
V okviru naslednje finančne perspektive (2021-2027) smo uspeli zagotoviti finančno podporo za tri projekte, ki jih izpostavljam kot prioriteto naslednjega mandata: Kompetenčni, izobraževalni in inovacijski center za vode in krožno gospodarstvo, ureditev dodatnih povezovalnih poti in kolesarskih stez med Slovenijo in Madžarsko, priprava projektne dokumentacije za železniško progo Rédics-Lendava in Lendava-Beltinci.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Kako bi se soočili z zaskrbljujočimi demografskimi trendi in zaustavili izseljevanje mladih iz regije?
Mladi ostajajo v domači pokrajini, če v njej vidijo možnosti za svoj osebni razvoj. Ta je najpogosteje povezan s kariernimi možnostmi. Zato je prva naloga spodbujanje podjetništva, da bo regija imela dovolj delovnih mest z dodano vrednostjo, višjimi plačami, večjimi možnostmi za karierni razvoj. Drugo je decentralizacija države. Državne institucije bi morale biti razpršene po celotno državi, kar bi omogočili, da bi mladi ostali doma, ne pa odhajali na delo v Ljubljano ali v tujino. Zakaj npr. ne bi mogel biti sedež Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja v Pomurju? Dokler bo veljala logika, da morajo biti državne institucije zgolj in samo v Ljubljani, do takrat bo demografska slika Pomurja in Slovenije nasploh zelo slaba.
Podpirate zvišanje upokojitvene starosti oziroma kakšno rešitev za pokojninski sistem in višje pokojnine zagovarjate?
Pokojninske blagajne ne bomo rešili na način, da bomo vedno znova dvigovali starost za upokojitev. Po več kot 40-tih letih intenzivnega dela smo ljudje izčrpani, izmozgani, naše telo ne prenese več naporov kot jih pri 20, 30 letih. Enostavno bomo morali sprejeti dejstvo, da bo upokojencev čedalje več in iskati druge vire polnjena državne blagajne. Zato je nujna čimprejšnja ustanovitev demografskega sklada, katerega osnovna naloga je ravno ta, da išče in ustvarja druge vire za polnjenje pokojninske blagajne (npr. s pomočjo naravnih virov – les,..).
Menite, da je delo v Sloveniji preveč obdavčeno? Na kakšen način bi spodbudili delovna mesta z višjo produktivnostjo in dodano vrednostjo?
Delovne sile bo čedalje manj in če bomo želeli ohraniti enako stopnjo gospodarske rasti oziroma doseči njeno povišanje, bomo morali vzpostaviti tudi konkurenčen trg dela. Ljudje danes gredo na delo tja, kjer so plače take, da je znesek, ki ga dobijo izplačanega mesečno na svoj bančni račun, višji. Davčna politika je v tem kontekstu ena najbolj ključnih, če želimo delovno silo zadržati doma oziroma vzpostaviti delovna mesta, ki prinašajo dodano vrednost.
Bi podprli ustanovitev univerze v Pomurju?
Da. V kolikor želimo, da se Pomurje razvija na vseh področjih, potrebujemo, da izobraženi ljudje ostanejo v domači pokrajini, da v Pomurju izvajajo svoje znanstveno in pedagoško delo. Na ta način tudi omogočimo, da izobraženi mladi ne odhajajo iz regije. Vsako okolje za svoj uspešen razvoj potrebuje močno akademsko sfero, ki vnaša v okolje znanje, inovativnost.
Mora država ostati lastnik turističnih kompleksov v Pomurju in kako bi omogočili nadaljnji razvoj pomurskega turizma?
V kolikor želimo turistični razvoj Pomurja, ne sme biti naše osrednje vprašanje to, kdo je lastnik turistične infrastrukture, temveč kakšen razvoj na področju turizma je pripravljen v regiji razvijati. V Pomurju imamo zelo veliko dobrih zasebnih turističnih zgodb, posameznikov, ki se zavedajo, da so lahko uspešni s svojo predanostjo delu, inovativnostjo, prijaznostjo. Nadaljnji razvoj turizma v Pomurju temelji na sposobnosti povezovanja in ustvarjanja skupnih turističnih produktov, ki zadovoljijo željo turista po doživetju, pa spoznanju pristne pomurske zgodbe.
Ali podpirate prizadevanja, da država zagotovi (in financira) dežurno zobozdravstveno oskrbo v Pomurju?
Zagotovo. Popolnoma nesprejemljivo je, da regija kot je Pomurja nima organizirane dežurne zobozdravstvene oskrbe in da se morajo naši ljudje po nujno pomoč odpraviti v druga mesta, npr. v Maribor. V Sloveniji tako dolgo ne bomo državljani enakopravni med seboj, dokler ne bomo imeli zagotovljenega enakega dostopa do zdravstvenih storitev, ne glede na to ali nekdo prebiva v Ljubljani ali na Goričkem. Denar tu ne bi sploh smel biti vprašanje, saj vsi enako prispevamo v zdravstveno blagajno, ne glede na naš kraj bivanja. Kot vidimo, nimamo pa vsi enakih pravic oziroma enakega dostopa do zdravstvenih storitev.
Na kakšen način bi se lotili skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu?
Zagotovo je prva naloga zdravstvenega ministra, da naroči pregled čakalnih vrst, vzrokov in razlogov, zakaj do čakalnih vrst prihaja. Ali je razlog pomanjkanje kadrov, prezasedenost medicinskih naprav, preveč togi normativi, koliko operacij in pregledov se lahko opravi v določenem času, preveč administracije. Šele ko bodo predstavljani pravi podatki in pravi vzroki za nastanek čakalnih vrst, se lahko sistematični pristopi k reševanju te problematike.
Kako bi se lotili reševanja stanovanjske problematike? Ali podpirate nepremičninski davek?
Ukrepov za reševanje stanovanjske problematike je več: trajne zaposlitve, da bodo mladi lahko pridobili stanovanjski kredit; gradnja več javnih stanovanj za trajni najem; državne spodbude za obnove starih hiš in zgradb kamor bi si se lahko vselili mladi. Uvedba nepremičninskega davka bi bila smiselna, če bi imeli jasno razdelano in določeno, kam se bodo sredstva, pridobljena v okviru nepremičninskega davka namenila. Če bi vsa taka zbrana sredstva šla za gradnjo javnih stanovanj, bi bil razmislek o nepremičninskem davku utemeljen. Vendar bi bilo potrebno tudi takrat jasno določiti, da se nepremičninski davek pobira za prazna stanovanja, drugo ali tretjo nepremičnino in da se ne obdavči nepremičnino posameznika, v kateri biva.
Menite, da bi država morala intenzivneje spodbujati izkoriščanje geotermalne energije v Pomurju?
Kriza, ki jo zadnje tedne opazujemo na trgu energetike jasno kaže, kako pomembno je, da država izkoristi svoje naravne danosti, svoje naravne resurse, če želi svojim ljudem omogočiti energente in to po ceni, ki si jo lahko privoščijo. Z uporabo geotermalne energije Slovenija že močno zamuja, zato pričakujem, da bo energetska kriza okrepila zavedanje, da je izkoriščanje geotermalne energije eden najbolj nujnih projektov države.
Se strinjate, da so namakalni sistemi v Pomurju nujni in bi morali postati ena izmed prioritet kmetijske politike? Kako si sicer predstavljate razvoj kmetijstva v Pomurju?
Vremenski pojavi v zadnjih letih nam pričajo, da brez ustrezne kmetijske infrastrukture kmetijstvo na dolgi rok ne profitabilno in bo izumrlo. Nujno je investicije v namakalne sisteme, sisteme proti toči, sisteme oroševanja proti pozebi. Velik potencial vidim še v povezovanju kmetov in odprtosti za nove kmetijske produkte, prilagojene spremembah v podnebni klimi.
Kako velika nevarnost je v Pomurju tako imenovana "madžarizacija"? Je vpliv madžarske države po vašem mnenju zaskrbljujoč in gre za očitne ozemeljske težnje ali kaj drugega?
Ena največjih vrednot Prekmurja je njegovo sobivanje in sožitje različnih ver, narodnosti in etnij. Svojo različnost smo skozi leta dojemali kot priložnost za razvoj našega jezika, kulture, znanosti, družbe nasploh. Obžalujem, da so se v zadnjih letih pojavile težnje posameznikov, da postavijo dvome v to sožitje, da v svojih besedah in dejanjih prikrito ali odkrito vnašajo razdor med pripadnike dveh narodov. Tako kot Slovenija podpira Porabske Slovence in namenja sredstva za razvoj Porabja, tako tudi Madžarska skrbi za pripadnike svoje manjšine v Prekmurju. Ne gre za nobene ozemeljske težnje, temveč za kulturno in jezikovno povezanost matične države s svojimi zamejci.
Bi se zavzeli za nadaljnjo regionalizacijo države in ustanovitev pokrajin?
Regionalizacija države je eden ključnih ukrepov za razvoj vseh območij države, še posebej obmejnih, ki se soočajo z izseljevanjem mladih. Pokrajine bi omogočale regiji, da sprejme ukrepe in razvojne programe, ki bodo spodbujali njen razvoj bolj realno, bolj operativno in bolj blizu ljudem.
Ste za povečanje sredstev za obrambo in varnost oziroma povečanje investicij v Slovensko vojsko?
Zakone, ki so se nanašali na povečanje sredstev za Slovensko vojsko in posledično tudi stabilizacijo stanja v njej sem podprl, čeprav sem v duši pacifist, saj vsaka država mora v prvi vrste sama poskrbeti za svojo varnost. Vsi smo nekako upali, da po vojni v Bosni in Hercegovini v Evropi ne bo več oboroženih pomorij, vojna v Ukrajini je to našo željo grdo ovrgla.