Šef poslancev Nove Slovenije je izkušeni politik, saj je bil za poslanca doslej izvoljen že štirikrat. Ob koncu tega mandata se je sprva nameraval upokojiti, a si je naposled premislil. V tem mandatu si ga bomo zapomnili med drugim kot borca za geotermijo, za kar mu tudi pomurski uporabniki tega obnoljivega vira energije priznavajo trud, da so se stvari na tem področju končno začele odvijati v pravo smer. Postati predsednik državnega zbora mu ni uspelo, saj vladni koaliciji dvakrat ni uspelo zrušiti Igorja Zorčiča. V javnosti je odmevala tudi afera z domnevnim nezakonitim vpogledovanjem policije v njegove osebne podatke v času Šarčeve vlade, toda kaseneje se je izkazalo, da je šlo za vpogled v podatke njegovega soimenjaka.
Katere tri vaše največje dosežke v mandatu 2018-2022 bi izpostavili?
1. Skladnejši regionalni razvoj: za Pomurje smo zagotovili 348 milijonov evrov investicijskega denarja za projekte, ki so že realizirani, se izvajajo ali so v državnem načrtu razvojnih programov. To so najvišja razvojna sredstva za Pomurje v zgodovini Slovenije.
2. Z interventnim zakonom so za zagon gospodarstva določene investicije posebnega pomena na različnih področjih. Na področju prometne infrastrukture npr. vzhodna obvoznica MS in sebeborski vodni zadrževalnik. Zagotovili smo sredstva za rekordna investicijska vlaganja v otroške vrtce in osnovne šole ter domove za starejše.
3. Sprejem novele zakona o dohodnini, ki prinaša višje neto plače za vse. Znatno smo dvignili pokojnine in odpravili nekatere krivic upokojencem. Sprejem Zakona o Pomurski akademsko – znanstveni uniji (PAZU).
Lahko izpostavite še tri zamujene priložnosti, ki morajo biti prioriteta v naslednjem mandatu?
1. Modernizacija zdravstvenega sistema.
2. Izboljšanje poslovnega okolja za zagotavljanje višje produktivnosti in s tem blaginje za vse.
3. Delujoča pravna država.
Kako bi se soočili z zaskrbljujočimi demografskimi trendi in zaustavili izseljevanje mladih iz regije?
Ključ za rešitev demografskega izziva v Sloveniji in Pomurju vidimo v mladih družinah, ki imajo rešen stanovanjski problem, varno zaposlitev in možnost usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Zato napovedujemo ambiciozen program za pomladitev Slovenije. Želimo ustvariti Slovenijo, ki bo prijazna mladim in družinam. Pričakujem, da bo kmalu v Ljubljani tudi ''Shod za znanost v Pomurju'', kar bi končno vsaj simbolično odprlo vrata za ustanovitev visokošolskih ustanov tudi v Pomurju. Če se bodo mladi šolali v Pomurju, bodo ob vzpostavitvi spodbudnega poslovnega okolja tu tudi ostali. Uvedli bomo 12-mesečne davčne počitnice ob prvi zaposlitvi. Zvišali bomo olajšave za vzdrževane družinske člane. Družine z otroki ne smejo biti v slabšem finančnem položaju kot družine brez otrok.
Podpirate zvišanje upokojitvene starosti oziroma kakšno rešitev za pokojninski sistem in višje pokojnine zagovarjate?
Slovenski državljani v primerjavi z državljani drugih držav v EU zelo pozno vstopamo na trg dela in se z njega hitreje umaknemo v pokoj. Prenova pokojninskega sistema bo srednjeročno neizbežna, če želimo zagotavljati dostojne pokojnine ne le sedanjim upokojencem, ampak tudi bodočim, ki so danes še na trgu dela. Tudi glede na daljšo življenjsko dobo, bo potreben razmislek in konsenz o zvišanju upokojitvene starosti. Okrepili bomo drugi pokojninski steber. Uvedli bomo ustrezne davčne in druge spodbude tako za delavca kot delodajalca, da vplačevanje v drugi steber postane privlačen in varen način varčevanja za starost. Spodbujali bomo upokojence podjetnike, da se vračajo med delovno aktivne. Ob izpolnjenih pogojih za polno starostno pokojnino bo lahko njen prejemnik obenem zavarovan tudi za polni delovni čas, če bo to želel.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Menite, da je delo v Sloveniji preveč obdavčeno? Na kakšen način bi spodbudili delovna mesta z višjo produktivnostjo in dodano vrednostjo?
Da. S polno uveljavitvijo že sprejetega zakona o dohodnini in z uvedbo razvojne kapice na 4.600 EUR. Tako bomo tudi pritegnili najboljše kadre. Uvedli bomo oprostitev dohodnine za Slovence, ki se vrnejo v domovino.
Bi podprli ustanovitev univerze v Pomurju?
Vsekakor. Prvi korak smo naredili pomurski poslanci. 9. aprila je začel veljati Zakon o Pomurski akademsko-znanstveni uniji (PAZU), katerega cilj je pospeševanje in kakovostna rast znanstvenih ved ter učinkovitejše vključevanje v znanstveni, kulturni in gospodarski razvoj pomurske regije. Ustanoviteljica PAZU je država, ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje vlada.
Mora država ostati lastnik turističnih kompleksov v Pomurju in kako bi omogočili nadaljnji razvoj pomurskega turizma?
Ne. Država ni hotelir. Pred časom so se pojavile dezinformacije, da vlada prodaja hotele Save, torej tudi turistične komplekse v Pomurju, madžarskemu skladu. To seveda ne drži, je pa res, da je zasebni luksemburški sklad York leta 2016 odkupil 27 milijonov terjatev podjetja Sava, s čimer je postal njen lastnik v višini 42 odstotkov. Zadovoljen sem z odločitvijo obeh organov SDH, da uveljavimo predkupno pravico, ki bo imela v prihodnje številne pozitivne učinke, saj bomo s tem preko enostavnejšega upravljanja omogočili lažje in hitrejše izvajanje strategije turizma. Nikakor nisem zagovornik državnega lastništva hotelov, še manj prepotrebnega finančnega vložka države (ocena je 200 milijonov evrov) za posodobitev teh turističnih kompleksov. SDH bo moral opraviti lastniško konsolidacijo in poiskati svetovnega strateškega partnerja - hotelirja.
Ali podpirate prizadevanja, da država zagotovi (in financira) dežurno zobozdravstveno oskrbo v Pomurju?
Prizadevanja podpiram. Tudi za ostale periferne regije v Sloveniji. Ključno vprašanje je, na kakšen način zagotoviti dodatna finančna sredstva.
Na kakšen način bi se lotili skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu?
Naredili bomo odmik od državnega zdravstva k javnemu zdravstvu, ki bo vključevalo vse zdravstvene kapacitete, tudi zasebnike. Edino tako bomo omogočili hiter dostop do zdravnika. Storitev mora plačati zdravstvena zavarovalnica, ne glede na to, kje je storitev opravljena. Izvedli bomo digitalizacijo zdravstva (e-osebni zdravstveni karton, e-zdravstveni izvidi). Epidemija je razgalila najšibkejše točke zdravstvenega sistema. Zadovoljen sem, da nam je uspelo v proračunu države zagotoviti rekordna sredstva in sprejeti zakon, ki za investicije v zdravstvu zagotavlja dobri dve milijardi proračunskih sredstev v desetih letih.
Kako bi se lotili reševanja stanovanjske problematike? Ali podpirate nepremičninski davek?
Pred dnevi smo že sprejeli zakon o jamstveni shemi za mlade za najem kredita za prvo rešitev stanovanjskega problema. V novi koaliciji si bomo prizadevali za odpis dela dolga za vsakega otroka in za davčne olajšave podjetjem za štipendiranje in gradnjo kadrovskih stanovanj. Podpiramo davek na nepremičnine, ki bo nadomestil in ne presegal višine NUSZ. Ostro nasprotujemo davku na nepremičnine kot ga je pred časom v parlamentarno proceduro vložila Levica in pomeni hud udarec na podeželje.
Menite, da bi država morala intenzivneje spodbujati izkoriščanje geotermalne energije v Pomurju?
Vsekakor. Spodbujanje uporabe geotermalne energije smo 2020 zapisali v koalicijsko pogodbo. V nekatere zakone smo prvič zapisali geotermalno energijo kot pomemben obnovljivi vir energije. Premiki so po moji oceni prepočasni, kar lahko pripisujemo močnemu vplivu trgovcev z naftnimi derivati na državno uradništvo.
Se strinjate, da so namakalni sistemi v Pomurju nujni in bi morali postati ena izmed prioritet kmetijske politike? Kako si sicer predstavljate razvoj kmetijstva v Pomurju?
Že v prejšnjem mandatu sem pripravil tematsko sejo Odbora za kmetijstvo s posebnim poudarkom na namakanju v Pomurju. Sodelovali so tudi strokovnjaki iz Prekmurja. Idejne zasnove že obstajajo. Bojim pa se, da bo umeščanje v prostor, npr. kanala za namakanje, trajalo vsaj desetletje. Brez izgradnje učinkovitih namakalnih sistemov ne bo razvoja kmetijstva v Pomurju. Zato je nujno, da država sprejme državni lokacijski načrt in investicijo opredeli kot investicijo posebnega pomena.
Kako velika nevarnost je v Pomurju tako imenovana "madžarizacija"? Je vpliv madžarske države po vašem mnenju zaskrbljujoč in gre za očitne ozemeljske težnje ali kaj drugega?
Slovenija mora budno spremljati, kaj se dogaja v njeni soseščini. Madžarska je naša soseda in prijateljska država. Na občasne provokacije, povezane z ''veliko Madžarsko'' se je potrebno odzvati. Nazadnje sem to storil, ko je madžarski državni sekretar za narodnosti govoril o Muri kot mejni reki me Slovenijo in Madžarsko. Ozemeljske težnje so lahko le provokacija. Trianonska pogodba je mednarodna pogodba in velja. Nimamo pristojnosti, da bi se vmešavali v notranjepolitične razmere na Madžarskem. Kar pa zadeva evropski pravni red pa podpiram namero Evropske komisije, da proti Madžarski sproži mehanizem za pogojevanje oz. implementacijo Uredbe 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije, kar bi lahko zaradi domnevne kršitve vladavine prava Madžarski omejilo dostop do evropskih sredstev.
Bi se zavzeli za nadaljnjo regionalizacijo države in ustanovitev pokrajin?
Da. O tem so ljudje pred leti že odločali na posvetovalnem referendumu. Pokrajina Pomurje (sedanja statistična regija Pomurje) s sedežem v Murski Soboti je na referendumu dobila podporo. Uvedba drugega nivoja lokalne samouprave po načelu subsidiarnosti in posledično decentralizacija je najboljše jamstvo za rast, razvoj in delovna mesta.
Ste za povečanje sredstev za obrambo in varnost oziroma povečanje investicij v Slovensko vojsko?
Če kdaj, potem zdaj, ko je Putin na evropskih tleh začel najbolj brutalno vojno po drugi svetovni vojni, razumemo, kako pomembna vrednota je varnost. Varnost zagotavlja stabilnost in delovanje vseh ostalih podsistemov družbe, zato moramo zagotoviti sredstva za razvoj in modernizacijo sistema nacionalne varnosti. Zato je nujno, da so slovenski vojaki ustrezno usposobljeni in sodobno opremljeni – za zagotavljanje varnosti doma in ohranjanje miru v svetu. Do leta 2024 bomo dvignili obseg obrambnih izdatkov na 1,5 % BDP (sedaj smo na 25. mestu po obrambnih izdatkih v zavezništvu NATO). Znotraj tega bomo 20 % namenili za obrambne investicije.