Leto 2023 je bilo v slovenskem turizmu uspešno, sta se minuli teden na novinarski konferenci v Ljubljani strinjala Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, in Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije. Kljub globalnim izzivom, kot so neugodna gospodarska situacija, visoki transportni stroški in omejitve potovanj, in avgustovskim poplavam je turizem pri nas okreval hitreje, kot je v povprečju v Evropi in v svetu. Število turističnih prihodov in prenočitev je tako ponovno doseglo raven pred epidemijo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V PREMISLEK) Očitno se še vedno ne znamo iti turizma
Ne prodajajmo se poceni, kar pa ne pomeni, da moramo cene naviti v nebo. Včasih je dovolj le pristna zgodba o lokalnem kraju.
Na državni ravni največ prenočitev doslej, v Pomurju zaostali
V Sloveniji smo po podatkih državnega statističnega urada lani našteli skoraj 6,2 milijona prihodov turistov. Ustvarili so nekaj več kot 16,1 milijona prenočitev, kar je največ doslej. V primerjavi z letom 2022 se je število prihodov povečalo za 5,5 odstotka, število prenočitev pa za 3,5 odstotka. V primerjavi s predkoronskim letom 2019 pa je bilo prihodov turistov za 0,6 odstotka manj, medtem ko se je število njihovih prenočitev povečalo za 2,2 odstotka. Domači turisti so prispevali skoraj 4,6 milijona prenočitev oziroma 28 odstotkov vseh, tuji pa nekaj več kot 11,5 milijona oziroma 72 odstotkov. Prvih je bilo za 17 odstotkov manj, drugih pa za 15 odstotkov več kot leta 2022. V primerjavi z letom 2019 se je število prenočitev domačih turistov povečalo za 4 odstotke, tujih pa za 2 odstotka. Med tujimi turisti jih je bilo lani največ iz Nemčije, ustvarili so kar 1,9 milijona oziroma 16 odstotkov vseh tujih prenočitev. Sledili so turisti iz Italije, Avstrije, Češke, Nizozemske in Hrvaške. V primerjavi z letom prej smo zaznali za 27 odstotkov več hrvaških turistov, za 18 odstotkov več italijanskih, za 16 odstotkov več čeških in za 11 odstotkov več avstrijskih. Če so bile številke rekordne na državni ravni, pa to žal ne moremo trditi tudi za pomurski turizem. Kot smo pravilno napovedali že v drugi polovici lanskega leta, nismo dosegli rezultatov rekordnega predkoronskega leta 2019, ko smo v regiji našteli milijon in sedemdeset tisoč prenočitev ob okoli 346 tisoč turističnih prihodih. Številke so celo nekoliko slabše kot v letu 2022. Lani je namreč po podatkih državnega statističnega urada regijo obiskalo nekaj več kot 310 tisoč turistov, ki so ustvarili malo več kot 958 tisoč prenočitev. Pred dvema letoma je bila statistika podobna – slabih 316 tisoč prihodov in okoli 967 tisoč prenočitev, kar je za približno odstotek več kot lani. Večja razlika je, če primerjamo lansko, na državni ravni rekordno leto, z letom 2019, ki je bilo doslej rekordno in bo, kar se tiče pomurskega turizma, rekordno tudi ostalo. Lani smo namreč v Pomurju za rezultati iz leta 2019 zaostali za okoli 11 odstotkov. Povedano drugače, pomurski turizem je v primerjavi z rekordnim letom 2019 lani doživel 11-odstotni padec turističnega obiska in za več kot 120 tisoč manj prenočitev. Temu pritrjujejo tudi podatki o stopnji neto zasedenosti ležišč, ki kažejo, da je bila v primerjavi z letom 2019 lanska zasedenost stalnih ležišč in nedeljivih enot za okoli 6 do 8 odstotnih točk nižja. V priljubljenosti regije med domačimi in tujimi turisti se stvari počasi vračajo na svoje mesto. V koronskem času je namreč zaradi turističnih bonov izrazito prevladoval delež domačih gostov. Lani so domači turisti ustvarili manj kot 60 odstotkov vseh turističnih prihodov in prenočitev. Še vedno je sicer moč trditi, da je Pomurje bolj priljubljeno med slovenskimi turisti, toda tehtnica se je nekoliko izravnala in se vrača na raven predkoronskega časa.
Ni razloga za preplah
»Dejstvo je, da nam je cilj leto 2019, ampak tiste številke bomo težko dosegli. Po pandemiji so se namreč svetovni trendi v turizmu spremenili, saj ni več toliko skupinskih gostov, ampak prevladujejo individualni. Ti so bolj mobilni in obiskujejo bolj oddaljene kraje,« se na svetovne trende sklicuje Uroš Kamenšek, predsednik Pomurske turistične zveze in puconski župan. Dodaja, da se v številkah verjetno izraža tudi negativni trend zaposlovanja v turizmu, ampak vseeno prepoznava pozitiven signal, da pomurski turizem dosega višjo prodajno vrednost na turističnih trgih. Promet tako ostaja na ravni preteklih let kljub manjši zasedenosti. »Slabše številke ne pomenijo, da je stanje alarmantno ali da imamo razlog za preplah. Vseeno pa nas opominjajo, da moramo biti še bolj in močneje prisotni v promociji naših skupnih značilnosti na zahtevnem turističnem trgu,« poudari Kamenšek, ki pripomni, da se je lani tudi dokončno sprostil »covidni krč« glede turističnega gibanja na svetu, zato so ponovno tako imenovane letalske destinacije bolj obiskane kot v preteklih letih. To pa pomeni, da se je konkurenčnost turizma ponovno povečala, zato kot regija, ki veliko stavi na turizem in ga izpostavlja v številnih strateških dokumentih kot eno izmed svojih glavnih prednosti, ne smemo zaspati na lovorikah.
Najbolj se je čutil lendavski primanjkljaj
Za več kot polovico prenočitev v regiji je tradicionalna zaslužna Občina Moravske Toplice. Če prištejemo še izkupičke občin Radenci, Lendava, Veržej, Ljutomer in Murska Sobota, lahko povemo, da je v šestih od 27 občin, kolikor jih sestavlja pomursko statistično regijo, ustvarjenih okoli 98 odstotkov vseh prenočitev. Ta razmerja se zadnjih nekaj let niso bistveno spreminjala in se verjetno v bližnji prihodnosti tudi ne bodo. Ob podrobni analizi lahko ob primerjavi leta 2019 in leta 2023 ugotovimo, da je k lanskemu primanjkljaju najbolj prispevala lendavska občina. Lani so namreč ustvarili več kot 57 tisoč manj prenočitev kot v rekordnem letu 2019. To pa gre zagotovo pripisati dejstvu, da se je lendavski turizem ob ponovnem odprtju prenovljenih term in nastanitvenih kapacitet šele lani končno začel vračati na pota stare slave. Leta 2022 so v lendavski občini turisti ustvarili zgolj dobrih 35 tisoč prenočitev, lani se je to število že povzpelo na več kot 74 tisoč.