»Leta 2020 smo dobrih 72 odstotkov vseh nočitev v Pomurju ustvarili v hotelih, 28 odstotkov nočitev se je razporedilo med zasebne namestitvene kapacitete in kampe,« je povedal predsednik Pomurske turistične zveze Uroš Kamenšek.
Glede na razmere so v strukturi gostov tudi v letu 2021 zabeležili največ domačih gostov, ki so ustvarili kar 86 odstotkov vseh prihodov in 84 odstotkov vseh nočitev v Pomurju. Med tujimi gosti so tradicionalno prevladovali gostje iz sosednje Avstrije, Nemčije, Češke, Italije in Hrvaške. Prevladovali so individualni gostje, torej družine, pari, seniorji, se je pa zaznalo povečanje prihodov skupinskih tujih gostov, ki so v preteklosti ustvarjali glavnino tujih obiskov v Pomurju.
»Po informacijah, ki jih imamo, so se gostje v hotelih večinoma odločali za storitev polpenziona z doplačilom obroka, v ostalih namestitvenih kapacitetah pa so gostje večinoma koristili storitev nočitve z zajtrkom, kar je pripomoglo k dobremu obisku gostinskih ponudnikov,« tako Kamenšek. Za pomurski turizem je značilna nizka občutljivost na sezonska gibanja turistov, tako da je bil obisk dokaj enakomerno razporejen skozi celotno leto.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuBlack Gringosi z ostrim sporočilom klubu, zadnji dve tekmi bodo bojkotirali
Kaj je bil vzrok protestnega odhoda navijaških skupin?
Z optimizmom v prihodnost
Po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) je bilo od začetka unovčevanja turističnih bonov (TB), tj. od 19. junija 2020, do 24. januarja letos na ravni celotne Slovenije unovčenih 1.844.346 turističnih bonov v skupni vrednosti 260.665.950,58 evra, kar predstavlja 73 odstotkov od zneska potencialno vseh unovčenih bonov. FURS je za omenjene bone zbiral tudi podatke po občinah. Za Pomurje so zbrani podatki do 20. januarja 2022, pričakovano so jih obiskovalci največ unovčili v občini Moravske Toplice, in sicer 112.162 v skupni vrednosti 15.243.434 evrov. Od začetka unovčevanja lanskoletnih bonov (BON21) od 16. julija 2021 do 24. januarja 2022 je bilo na ravni celotne Slovenije unovčenih 1.674.837 bonov v skupni vrednosti 116.318.611,47 evra, kar predstavlja 62 odstotkov od zneska potencialno vseh unovčenih bonov.
Podatkov o koriščenju teh bonov po občinah FURS ne zbira. Je pa koriščenje obeh bonov močno pripomoglo k dobri obiskanosti Pomurja, meni Kamenšek.
»Glede na vse omejitve, ki so bile v veljavi, lahko zaključimo, da smo lahko s turistično sezono 2021 zadovoljni. Veseli nas, da smo presegli obseg turističnega prometa iz leta 2020, prav tako smo zelo optimistični glede napovedi turistične sezone 2022. Glede na dejstvo, da se ukrepi sproščajo in posledično raste povpraševanje, lahko z optimizmom pričakujemo, da bo turistična sezona 2022 presegla kvantitativne kazalnike iz leta 2021, in upamo, da se bomo zelo približali številkam, ki smo jih dosegali pred pandemijo,« je podčrtal predsednik Pomurske turistične zveze.
Tudi ponudniki turističnih nastanitev v Pomurju se strinjajo, da so na zasedenost njihovih kapacitet precej vplivali turistični boni. Glavna sezona Forest Glamping resorta Blaguš je med junijem in septembrom. Večina njihovih gostov je bila iz Slovenije, veliko jih je izkoristilo tudi turistične bone. »Boni so pripomogli k večji prepoznavnosti in hkrati večji zasedenosti glampinga. Veseli nas, da se nekaj gostov tudi vrača, kar pomeni, da so v našem resortu in okolici doživeli veliko lepega,« je povedala izvršna direktorica znamke Charming Slovenia Petra Kordiš.
Njihove namestitve sprejmejo dve osebi, tako so največkrat gostili pare. Primerjave zasedenosti z letom 2020 niso relevantne, saj so resort Blaguš odprli šele konec junija 2020. Cen v lanskem letu niso dvignili: »Ker smo bili predlani zaprti od oktobra dalje, je letošnja zima naša prva zimska sezona. Cene smo spustili, da goste spodbudimo k rezervaciji zimske dogodivščine v našem glamping resortu.«
Ohranili kondicijo in konkurenčnost
V Panonski vasi v Tešanovcih še zbirajo točne številke gostov v lanskem letu. »Lahko pa rečemo, da so poletne številke bile odlične, največja zasedenost je bila od junija do konca oktobra. Najmanjša zasedenost (z izjemo takrat, ko so ukrepi za zajezitev covida-19 zaprli naša vrata) je bila po krompirjevih počitnicah, a so čez vikend ležišča še zmeraj bila tudi po mesec ali dva vnaprej rezervirana,« je povedala vodja trženja Sandra Nemec. V letu 2021 je bila velika večina slovenskih gostov, predvsem iz osrednje Slovenije, Koroške, tudi Primorske. Zadnji dve leti beležijo izredno malo tujih gostov, če pa že pridejo, so večinoma iz sosednjih držav.
Tudi pri njih so gostje izkoristili turistične bone. Točnega podatka o vsoti izkoriščenih bonov nimajo, »lahko pa povemo, da je bil največji delež načina plačila ravno s turističnimi boni«. Imeli so tudi kar nekaj povratnikov, ki so prvič izkusili Prekmurje prek turističnih bonov in so se potem pozneje odločili vrniti k njim, pa čeprav brez bonov. Glede zasedenosti apartmajev v primerjavi z leti pred epidemijo so bili poletni meseci primerljivo, večinoma polno zasedeni. »Razlika se opazi predvsem v predsezonskih mesecih, pozimi in potem po sezoni jeseni. Pred epidemijo je bila velika prednost ta, da smo imeli kar nekaj tujcev, ki so čez vse leto potovali čez Pomurje in so se ustavili pri nas.« Cene njihove ponudbe so se sicer dvignile. »Kakor povsod drugod, tudi pri nas rastejo cene turističnih nastanitev. Okvirno za 10–15 odstotkov smo jih dvignili iz leta 2020 v 2021, podobna rast cen naše goste čaka tudi iz leta 2021 v leto 2022. Seveda pa primerno z dvigom cen posodabljamo in krepimo tudi raven naše ponudbe.«
V Termah Vivat so kljub šestmesečnemu zaprtju v obdobju od 4. junija do konca leta 2021 ustvarili 55.500 nočitev. Zasedenost hotela je bila 76-odstotna. V letu 2021 so zaradi turističnih bonov predvsem v poletnih mesecih prevladovali domači gostje, od prvega septembra do sredine novembra pa so kljub različnim ukrepom držav na področju omejitve potovanj začeli prihajati tuji gostje, predvsem gostje iz Avstrije, Češke in Nemčije. Zaradi zaostritve ukrepov so imeli ob koncu leta malo rezervacij s strani tujih gostov.
»Turistični vavčerji so bili eden od ključnih ukrepov za ublažitev posledic vpliva pandemije, ki je zelo prizadela našo panogo. Z vavčerji se je vzpodbudilo domače povpraševanje po turističnih storitvah, prav tako pa je slovensko turistično gospodarstvo ohranilo kondicijo in konkurenčnost pred sosednjimi državami. Tudi v Termah Vivat je veliko slovenskih državljanov unovčilo turistične vavčerje, predvsem zaradi kakovosti naše ponudbe,« je povedal direktor term Metod Grah in dodal, da nenehno vlagajo v nadgradnjo hotelske infrastrukture. »Sorazmerno z vlaganji v hotelsko infrastrukturo in dvigom kakovosti naših storitev prilagajamo tudi cenovno politiko,« pravi Grah.