Na območju, ki ga zajema vodovodni sistem B, je takih stavb kar petina. O nekaterih primerih zavračanja uporabe vode iz javnega vodovodnega omrežja poročajo tudi iz posameznih občin v sistemu C, povsem drugače pa je v sistemu A. Tu so z nekaj izjemami na javni vodovod priključena vsa gospodinjstva. Zakaj so med sistemi tako velike razlike?
Ljudje imajo svoj »zato«
Vodovod sistema B oskrbuje s pitno vodo iz vodnih virov Krog, Črnske meje, Fazanerija in Hraščice območja dvanajstih občin: Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina. Trenutno je v uresničevanju druga faza projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem B, ki je bil prvotno zasnovan kot del celovite rešitve oskrbe z vodo. Z nadgradnjo bo možnost priključitve na javno vodovodno omrežje dobilo še 3026 prebivalcev. Po izvedeni investiciji bo oskrba z zdravo pitno vodo zagotovljena za nekaj več kot 52 tisoč prebivalcev v dvanajstih občinah, delež priključenih na sistem B pa bo s tem 92-odstoten.
Po analizi, ki jo vsako leto izvede javno podjetje Vodovod sistema B, je zdaj na javno vodovodno omrežje priključenih 15.227 stavb od skupaj 20.322 objektov, ki imajo hišno številko. Priključenih ni 2879 stavb, čeprav imajo to možnost zagotovljeno. Povedano drugače: od 55.136 ljudi, ki živijo na območju vodovoda sistema B, jih 7913 še vedno ne pije vode iz javnega vodovodnega omrežja. Kar 3317 zato, ker tega ne želijo. Pri tem je treba dodati, da uredba o oskrbi s pitno vodo nalaga, da se stavba, ki je na območju javnega vodovoda, mora priključiti nanj.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Četudi v javnih evidencah lahko prihaja do napak, v oči bode delež nepriključenih stavb, ki je na območju vodovoda sistema B skoraj 20-odstoten. Oskrba z vodo iz lastnih zajetij je poleg oporečnosti vode in drugih, tehničnih pomislekov problematična še z vidika zanesljivosti predvsem v sušnih obdobjih. Zato podjetje Vodovod sistema B poziva občine, naj preverijo relevantnost podatkov, lastnike pozovejo k priključitvi in v postopek vključijo pristojno komunalno inšpekcijo.
Precej gospodinjstev, ki niso priključena na javni vodovod sistema B, imajo tudi v Občini Rogašovci. Razlogov za to je več, pravi župan Edvard Mihalič. Nekateri to možnost zavračajo, ker so bili prisiljeni sami rešiti problem oskrbe s pitno vodo, saj se je javni vodovod začel graditi zelo pozno. Ob lastnem finančnem vložku se zdaj nočejo priključiti na javni vodovod in plačevati drage vode.
Dejstvo je, pove Mihalič, da je na redko naseljenem območju voda dražja kot v večjih mestih. »Pošteno bi bilo, da bi bila omrežnina tudi za vodo enaka za vse, kot to velja pri elektriki, ne pa da pri nas plačujemo pet, deset evrov, v Ljubljani le nekaj evrov,« podčrta. Ljudje torej plačujejo davek redke naseljenosti, se strinja. Drugi razlog, da se posamezniki ne priključijo na javni vodovod, je, kot pravijo, da ne želijo piti klorirane vode iz sistema.
Na samooskrbo gospodinjstev s pitno vodo iz lastnih vodnjakov vpliva tudi dejstvo, da javni vodovod še ni zgrajen v celoti. Gospodinjstva v delu Ropoče, Pertoče in Večeslavcev se napajajo iz vrtine v Maričevi grabi, toda količina vode iz tega zajetja zadošča le za polovico potreb, zato v občini celo spodbujajo ljudi, naj na tem območju uporabljajo vodo še iz svojih zajetij. Zaradi vseh teh okoliščin inšpekcije, ki bi preverjala stanje priključenosti na javni vodovod, na območju Občine Rogašovci še niso obvestili.
Uporabljajo tudi domače vodnjake
Sistem A pomurskega vodovoda oskrbuje s pitno vodo 21 tisoč porabnikov v občinah Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana. Razen za območje Občine Velika Polana ga upravlja podjetje Eko-park, ki ga je ustanovilo vseh sedem občin.
»Priključek na javno vodovodno omrežje sistema A imajo na svoji parceli razen dveh vsa gospodinjstva,« pove Jožef Gerenčer, direktor Eko-parka. Razlog, da omrežje ni speljano do vseh stavb, je odmaknjenost hiš, ena v Benici pa je celo za vodovarstvenim nasipom ob Muri. Na območju lendavske občine imajo štiri gospodinjstva, ki imajo priključek na javni vodovod, vendar uporabljajo vodo iz lastnega vodnjaka ter razen vodarine plačujejo vse druge dajatve. Pri Eko-parku razlogov za to, da ne uporabljajo vode iz javnega sistema, ne poznajo, bodo pa o tem v prihodnje obvestili občinski inšpektorat z namenom, da gospodinjstva pozove, naj se priključijo na javni vodovod, kakor veleva uredba o oskrbi s pitno vodo. Čeprav obvezni priključek ne velja za nenaseljene objekte, kamor spadajo tudi vinske kleti, je večina teh na lendavskem območju prav tako priključenih na omrežje.
Na območju sistema A so javna vodovodna omrežja povsod obstajala že prej, v sklopu gradnje skupnega vodovoda pa so bila obnovljena in povezana v omrežje, ki se napaja iz dveh vodnih virov, Gaberje in Turnišče. To je tudi razlog, da so zdaj na javno omrežje priključena skoraj vsa gospodinjstva. A to še ne pomeni, da se porabniki oskrbujejo samo z vodo iz javnega vodovoda. Številni imajo namreč še vedno svoje vodnjake, iz katerih črpajo vodo za zalivanje ali pranje avtomobilov. To pa se pozna pri manjši porabi vode iz omrežja od pričakovane. Obstaja sicer podatek o normirani porabi, pove Gerenčer, toda nikomur ni mogoče predpisati, koliko vode mora porabiti iz javnega vodovoda.
Javno podjetje Varaš je soupravljavec vodovoda sistema A na območju turniške občine. Direktor podjetja Stanislav Sobočan pravi, da so na območju Občine Turnišče na javni vodovod priključena vsa gospodinjstva, tudi v romskem naselju v Gomilici. V Občini Črenšovci so na javni vodovod priključene vse hiše, s tem da je za vodovodni priključek za dve hiši pri Hotiškem jezeru ali Jula Marofu poskrbela občina sama. Ti sta ostali brez priključka, čeprav sta nedaleč od zaselka na Hotizi, kjer imajo vse hiše priključek. V dogovoru z Eko-parkom so leta 2020 potegnili dodatno cev, občino pa je to stalo 8400 evrov. Tudi v Kobilju so na javni vodovod priključena vsa gospodinjstva, podčrta župan Darko Horvat. Enako ugotavlja tudi dobrovniški župan Marjan Kardinar. Z vodo iz javnega vodovoda se oskrbujejo tudi vsa gospodinjstva v Odrancih.
Ne uporabljajo, čeprav bi lahko
Zaradi skupnega projekta oskrbe prebivalstva s pitno vodo v sistemu C pomurskega vodovoda in potrebe po skupnem upravljavcu so občine Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej maja 2009 ustanovile Javno podjetje (JP) Prlekija.
Sistem ima več oskrbovalnih območij, in sicer Lukavci, Mota, Podgrad - Segovci, Terbegovci, Vratja vas in Žihlava. Oskrbovalno območje vodarne Lukavci zajema približno 13.500 prebivalcev občin Križevci, Ljutomer, Veržej in delno Svetega Jurija ob Ščavnici. Iz vodarne Mota pitno vodo dobiva 4000 prebivalcev v Občini Razkrižje, v naseljih Cven, Mota, Krapje in delu Ljutomera, potem v naseljih Bunčani v Občini Veržej, Vučji vasi in Zasadih v Občini Križevci ter v delu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Oskrbovalno območje vodarne Podgrad - Segovci ter Vratja vas zajema približno 3400 prebivalcev Občine Apače. Vodna vira Žihlava in Terbegovci sta bila leta 2019 izključena iz omrežja.
Z namenom izboljšanja oskrbe s pitno vodo so občine Apače, Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici začele projekt nadgradnje vodovodnega sistema C-2, v okviru katerega bodo zdravo pitno vodo zagotovili še za 9467 prebivalcev. Po izvedeni investiciji bo v Občini Apače dosežena skoraj 89-odstotna priključenost na javni vodovod, v Občini Gornja Radgona 86-odstotnain v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici 87-odstotna.
Anton Slana, župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, pravi, da na območju njihove občine na javni vodovod ni priključenih približno 12 odstotkov gospodinjstev, razlog pa je pomanjkljivo vodovodno omrežje, ki ga zdaj nadgrajujejo. »Imamo pa tudi nekaj gospodinjstev, ki se na javni vodovod ne želijo priključiti, a kot rečeno, je več takšnih, ki bi si to od srca želeli, a te možnosti nimajo,« razlaga Slana. Župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič pravi, da je priključenost na javni vodovod pri njih dobra. Imajo kakšnih deset gospodinjstev, ki vode iz sistema ne uporabljajo, čeprav so priključena nanj.
Za celovitejši prikaz priključenosti na javno vodovodno omrežje bi potrebovali podatke o stanju v celotnem sistemu C, vendar nam teh JP Prlekija in preostale občine do oddaje članka v tisk niso sporočili.