Seja sveta pomurske razvojne regije (svet regije), ki je bila nedavno v Gornjih Slavečih, na skrajnem severnem delu Goričkega ob meji z Avstrijo v Občini Kuzma, je bila zaradi vremenske ujme pod vprašajem, a naposled ni prišlo do preklica, čeprav se je kar nekaj županov ni udeležilo. Po načelu vsakoletnega rotiranja je bila to zadnja seja predsedujočega Jožefa Škaliča, župana Občine Kuzma, zato je ob koncu zasedanja županov štafetno palico izročil tišinskemu kolegu Francu Horvatu.
Ena izmed osrednjih točk, ki so jih v Okrepčevalnici Rak obravnavali pomurski župani, je bila neposredno povezana z vremenskimi nevšečnostmi, to je problematika urejanja in vzdrževanja vodotokov, ki so zaradi dolgotrajnih padavin v maju povzročili poplave. Ravno Horvat, ki bo v naslednjem letu dni vodil svet regije, je odprl problematiko in s fotografijami ponazoril, kakšne težave so imeli na območju tišinske občine. Pri tem je s prstom pokazal na državo, ki po njegovi oceni ne opravi svojega dela pri urejanju potokov Dobel in Mokoš. »Ves čas ponavljajo odgovor, da nimajo sredstev. Tu vidimo, kakšen je odnos države,« je bil kritičen tišinski župan.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Sledili sta mu županski kolegici Cvetka Ficko, županja graške občine, in Vera Markoja, županja črenšovske občine, ki se srečujeta z enakimi težavami. Markojeva je med drugim opozorila na prepreke pri prostorskem načrtovanju zaradi dolgotrajnih postopkov izdelave poplavne študije. Gre za izziv številnih poplavno ogroženih pomurskih občin pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta – z izdelavo poplavne študije so namreč povezani veliki stroški in stroge zahteve stroke ter drugih nosilcev urejanja prostora, ki imajo pri tem besedo. Tudi lendavski župan Janez Magyar se je strinjal s predhodniki in predlagal, da država v čim krajšem času pristopi k urejanju vodotokov ter za to nameni dodaten denar.
»Voda se mora nekje razliti«
Nekoliko čistega vina je županom nalil Anton Kustec, vodja sektorja območja Mure pri Direkciji za vode Republike Slovenije (direkcija). Kot je pojasnil, direkcija nastopa v vlogi koncedenta, saj redna vzdrževalna dela na porečju Mure izvaja koncesionar, družba Pomgrad VGP, sicer pa iz državnega proračuna za vzdrževanje vodotokov dobijo približno 8,5-odstotni kolač, kar letos nanese okoli dva milijona evrov. To pa več kot očitno ni dovolj. Opozoril je tudi na dejstvo, da so priobalni lastniki dolžni odstranjevati prekomerno lesno in travno zarast z brežin vode, saj zaradi tega na manjših vodotokih pride do čepov in zastajanja vode.
»Morate razumeti, da ob nalivih večje intenzitete vode ni moč spraviti v vodotok, ta voda se mora nekje razliti,« je poudaril Kustec. Pritrdil mu je moravskotopliški župan Alojz Glavač, ki je priznal, da je krivda za poplave tudi na strani občin. »Včasih je treba upoštevati stroko in dati naravi ter prostoru prednost. V preteklosti so obstajala območja, kjer se je voda imela možnost razliti, danes tega več ni,« je opozoril Glavač in dodal, da je del problema tudi kmetijstvo.
Po nekaj dilemah glede oblikovanja sklepa so župani naposled sklenili, da ministrstvu za naravne vire in prostor pošljejo poziv, naj zagotovijo dodatna sredstva za vzdrževanje vodotokov in še pred koncem leta pristopijo k sanaciji najbolj kritičnih točk v regiji. Kako bo ta poziv učinkoval, je seveda vprašanje zase, pri čemer je skepso izrazil tudi Kustec, ki se dobro zaveda, kakšna je vrzel med dejanskimi potrebami in radodarnostjo države.
Petdesetmilijonski projekt, ki ne poteka po načrtih
V razpravi na seji sveta pomurske razvojne regije (svet regije) se je odprla še ena, potencialno večja problematika za nekatere pomurske občine. V okviru načrta za okrevanje in odpornost je namreč kot eden izmed največjih protipoplavnih projektov načrtovan projekt dograditve ter povišanja visokovodnih nasipov ob reki Muri. Direkcija za vode je lanskega februarja za okoli 50-milijonski projekt podpisala sporazum o skupni izvedbi investicije z občinami Črenšovci, Ljutomer, Radenci, Tišina in Razkrižje, a očitno je, da se projekt ne odvija po načrtih. Po očitkih o netransparentnem izboru projektov, ki se bodo sofinancirali z evropskimi sredstvi na področju protipoplavne zaščite, je ministrstvo za naravne vire in prostor naročilo celo izredno revizijo, a revizijski pregled, kot so nam potrdili v direkciji, pri naboru projektov na območju sektorja območja Mure ni pokazal pomanjkljivosti. Je pa vlada zaradi nujne spremembe načrta za okrevanje in odpornost in ugotovitev, da se projekti za krepitev protipoplavne zaščite ne izvajajo po načrtovani časovnici, sklenila, da bo na tem področju zagotovila 120 in ne 280 milijonov evrov povratnih sredstev, kot je bilo sprva predvideno.
Bo to prizadelo tudi projekte ob reki Muri? To bo znano šele konec letošnjega leta, pravijo v direkciji. Bi pa občine morale do konca junija pridobiti gradbeno dovoljenje, saj se rok za izvedbo projekta izteka leta 2026, a jim to ni uspelo. »Treba je razumeti, da gre za kompleksen projekt, ki obsega tudi večje število zemljiškoknjižnih in drugih postopkov, kar vpliva na časovno komponento priprave projekta,« pojasnjujejo v direkciji, kjer ostajajo optimistični, da je projekt izvedljiv do roka, zato so z občinami Tišina, Črenšovci, Radenci in Razkrižje že podpisali anekse k sporazumom o skupni izvedbi investicije, na podlagi katerih se postopki za pridobitev gradbenih dovoljenj nadaljujejo. Ni pa še usklajen aneks z ljutomersko občino, ki, kot je na seji sveta regije dejal predstavnik občine Aleš Vaupotič, ne najde skupnega jezika z enim izmed dajalcev mnenj pri posegih v prostor – Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave.
Na Agri o namakanju
Župani so se na seji Sveta regije v Gornjih Slavečih seznanili še z pripravo dogovora za razvoj regije, pri čemer so podobno kot pred tem Razvojni svet pomurske regije opozorili na kriterije, zaradi katerih bodo težko kandidirali s projekti, zato so se zavezali, da pripravijo konkretne predloge za spremembo le teh. Čutiti je bilo tudi precej grenkega priokusa, da številni projekti v vsakem primeru ne bodo imeli mesta v dogovoru za razvoj regije. Ravno tako so pozvali pristojne institucije, da nemudoma pristopijo k ukrepanju zaradi stanja kompostarne Ceršak na reki Muri in podprli nadaljnji razvoj prvega pomurskega materinskega doma s posvetovalnico, pri čemer so soglasno podprli pobudo o proučitvi možnosti znotraj občin za odprtje še tretje hiše materinskega doma v Pomurju. Naslednja seja Sveta regije, takrat že pod vodstvom tišinskega župana Franca Horvata, bo na sporedu v avgustu, in sicer bo potekala v okviru sejma Agra v Gornji Radgoni. Na njej bo podrobneje predstavljen 150-milijonski projekt namakanja iz reke Mure, ki ga vodi Pomurska gospodarska zbornica, in rezultati študije analize vodnih virov, za katero so prispevale vse pomurske občine.
