Če bi bila vroča voda pod Ljubljano, bi bile rešitve preprostejše in bolj življenjske, kot so zdaj, je v uvodu v osrednjo temo Znanstvene konference PAZU povedal Mitja Slavinec, prvi mož in gonilna sila PAZU, ter dodal: "Tudi kar se tiče zakonodaje bi bilo nujno, da bi bila napisana v dobrobit Pomurja. Za dobrobit gospodarstva v Pomurju in tudi prebivalstva; tu je treba najti neko srednjo pot." Ima pa Pomurje, kar se tiče geotermije, dodaja Slavinec, gotovo veliko težav. "In treba je najti rešitev, ki bo omogočala potencial, ki ga ima Pomurje - ampak ne le Pomurje, gre za vso Slovenijo - optimalno izkoristiti," je dejal. Izkoristiti pa bi jo bilo treba na tak način, da bi bila vsaka rešitev ekonomsko vzdržna, po drugi strani pa ne bil delala nepopravljive škode okolju. Največja težava, dodaja Slavinec, pri premajhnem izkoriščanju geotermične energije v Pomurju ni v neznanju. "Težava je v uredbi in v dovoljenih količinah; torej ni fizikalne, strokovne ali znanstvene narave. Problem je čisto na ravni zakonodaje in najlažje se je izgovarjati na evropsko zakonodajo. A ta velja po vsej Evropi in vidimo, da pa države okrog nas to isto zakonodajo interpretirajo in udejanjajo malo drugače kot mi," je dejal.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Država s figo v žepu pri spodbujanju geotermije v Pomurju
Vlada pravi, da geotermalno energijo prepoznava kot enega ključnih obnovljivih virov energije, a pomurski uporabniki v praksi doživljajo ravno nasprotno.
Uredba, ki lahko vodi v zaprtje podjetij
Na okrogli mizi o geotermiji, s katero so odprli letošnjo konferenco so sodelovali Mitja Janža, z Geološkega zavoda Slovenije, Timi Gomboc član PAZU, raziskovalec in asistent na fakulteti za strojništvo v Mariboru ter podžupan soboške občine, Gregor Umek, vršilec dolžnosti generalnega direktorja na direktoratu za vode, ministrstvo za naravne vire in prostor, Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice in Metod Grah, lastnik in direktor Terme Vivat.
V razpravi je bila izpostavljena problematika ekonomičnosti izkoriščanja geotermalne energije, vprašljivost okoljskega odtisa črpanja geotermalne vode ob hkratnem velikem zmanjšanju ogljičnega odtisa in potreba oziroma zahteva po reinjeciranju vode ter težavah, ki se nanašajo na to. Govora je bilo tudi o koncesijskih dajatvah, ki jih plačujejo uporabniki geotermije, pri čemer je Umek na tem področju napovedal spremembe. Kot ključno težavo, ki zdaj že skoraj eno leto tare pomurske uporabnike geotermije, pa je pomurski hotelir Grah izpostavil sporno uredbo, ki jo je vlada lanskega decembra povrnila v stanje, ki lahko družbe, kot so Terme Vivat, pripelje do zaprtja. Janševa vlada je namreč lani v svojih izdihljajih po večletnih prizadevanjih uslišala pomurske uporabnike geotermije in spremenila uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, tako da je ob izpolnjevanju določenih pogojev dopustila izjemo pri spuščanju termalne vode neposredno v vodotok, zaradi česar so si lahko uporabniki, kot so denimo Terme Vivat, oddahnili in si prihranili obiske inšpektorjev, ki so jim zaradi nerealnih določil uredbe grozili z odločbami o zaprtju. Toda vlada Roberta Goloba je to isto uredbo potihoma spremenila in odpravila izjemo ter tako ponovno dala pravno podlago okoljski inšpekciji, da potrka na vrata podjetij in jim prepove odvajanje termalne vode v vodotoke. Spremembo je vlada utemeljila z okoljskimi zahtevami Evropske unije, čeprav po navedbah Graha ta utemeljitev ne pije vode.
Kljub močnemu prizadevanju pomurskega gospodarstva z direktorjem PGZ na čelu, je vse do danes stanje ostalo nespremenjeno, država pa ponuja vprašljive rešitve v obliki gradnje cevovoda do večjega vodotoka, državnega monitoringa in večmilijonskih investicij v reinjekcijske vrtine."Pomembno vprašanje je, koliko vode je pod našo zemljo in kolikšen delež te vode mi dejansko koristimo. Če ob tej dinamiki črpanja ali večji, mi koristimo toliko vode, da bi se to poznalo komaj čez 1000 let, je to brezpredmetno, že zaradi napredka tehnologije,. Če pa je bo začelo primanjkovati že za 50 let, pa je to pomembno. To je tisto, kar poskusimo na strokovni ravni ugotoviti," je poudaril Slavinec v sklepnemu delu plenuma.
Na letošnji konferenci so se sicer prvič s svojimi prispevki predstavili štirje akademiki. Petra Cajnko je govorila o uvedbi coachinga v podjetništvo in šolstvo, Tadej Ostrc je pripravil predavanje o Zdravljenju glavobola v zvezi s temporomandibularno motnjo, Uroš Novak o Naravnih biopolimerih danes in kaj lahko postanejo, Mirko Bratuša pa o pomurski spomenikih.
