Da bi zakon obravnavali v državnem zboru, morajo do vključno 1. junija zbrati 5000 overjenih podpisov državljanov. Kot so poudarili, je glavni cilj spremembe zakona zmanjšanje nepotizma in korupcije ter krepitev demokracije s krepitvijo politične moči občinskih svetov in nadzornih odborov. Občinski svet je sicer formalno najvišji organ odločanja v občini, a v večini primerov, kot pravijo v zakonskem predlogu, zgolj orodje v rokah župana. Podobno velja po njihovi oceni tudi za nadzorni odbor. Po njihovem mnenju so župani, ki verižijo mandate drugega za drugim, velik problem slovenskega političnega prostora in tako številnim v dolgih letih vladanja uspe spremeniti politično, poslovno in birokratsko okolje občine, tako da začne služiti interesom njihovih prijateljev, družin in njihovi ponovni izvolitvi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Z omejitvijo mandatov bi spodbudili alternativo in več konkurence na lokalni ravni, da se bodo, kot meni sekretar stranke Jasmin Feratović, za kandidaturo odločili tudi tisti, ki bi sicer kandidirali, a se zaradi »moči lokalnih šerifov« za to ne odločijo. Problematično je, poudarjajo, tudi dejstvo, da v slovenski zakonodaji volivci nimajo možnosti odpoklica župana. Pri tem navajajo primere slabe prakse s tako imenovanimi večnimi župani in župani z več zaporednimi mandati, med njimi so omenili Zorana Jankovića, Borisa Popoviča, Bojana Šrota in tudi gornjepetrovskega župana Franca Šlihthubra. Prvi odziv na zakonsko pobudo je očitno precej pozitiven, saj naj bi v dveh dneh zbiranja podpisov zbrali že več kot 500 od 5000 potrebnih.
Le v devetih občinah
Na prvi pogled všečna pobuda je že naletela na oster odziv Skupnosti občin Slovenije. Po njihovem mnenju gre za preusmerjanje pozornosti in povsem nepotreben poskus vnašanja rešitev, ki lahko zamajejo enega od redkih dobro delujočih sistemov v državi. V skupnosti poudarjajo, da župan za uresničitev večjih projektov potrebuje več mandatov, tudi analiza v redkih državah, kjer se omejuje mandat, je pokazala, da je to prineslo zgolj negativne učinke. Poleg tega je omejevanje števila mandatov v nasprotju s temeljnimi demokratičnimi načeli, če pa bi že bila sprejeta taka omejitev za župane, bi morala veljati za vse politične funkcionarje, tudi za občinske svetnike in poslance, so prepričani.
Če bi zakon zbral dovolj podpisov podpore in bi ga sprejeli v državnem zboru, leta 2026 v Pomurju pravice do kandidature ne bi imeli župani in županje občin Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Kobilje, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Radenci, Razkrižje, Šalovci, Tišina, Turnišče in Velika Polana. Le v devetih preostalih pomurskih občinah župani opravljajo krstni mandat.
Stanko Ivanušič, ki je župan Občine Razkrižje vse od njene ustanovitve leta 1998, meni, da je takšen predlog popolno nerazumevanje in ponižanje županov. »Ponekod na podeželju bomo v prihodnosti lahko veseli, če bomo sploh dobili župana, glede na to, kako težko je najti kandidata,« poudarja dolgoletni pomurski župan in dodaja, da k zanimanju ne pripomoreta niti skromna županska plača in okrnjen ugled funkcije. Lani je imelo od 212 občin 51 samo enega županskega kandidata, od tega sedem pomurskih. Tudi Uroš Kamenšek, ki je bil lani prvič izvoljen za puconskega župana, ima pomisleke glede smiselnosti predloga, čeprav ga načelno podpira. »Glede na postopke v naši državi nekateri projekti trajajo tudi deset let in več, zato sta tudi dva mandata vprašljiva, da bi župan lahko izpolnil vse svoje želje in načrte ter zadovoljil potrebe ljudi,« ocenjuje župan puconske občine in spominja, da lahko mandat županov že sedaj omejijo volivci na vsakokratnih volitvah.
