vestnik

Poplave lahko odplavijo prvotne regijske cilje

Rok Šavel, 22. 8. 2023
Damjana Nemeš
Na vidiku spremembe pri črpanju evropskih sredstev tudi za projekte v Pomurju.
Aktualno

Na vidiku spremembe pri črpanju evropskih sredstev tudi za projekte v Pomurju.

Slovenijo po katastrofalni povodnji čaka obsežna rekonstrukcija poplavljenih območij, pri čemer bodo ključna sredstva, ki jih bo država za to pridobila iz evropskih virov. Tu igra pomembno vlogo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) pod vodstvom ministra Aleksandra Jevška, saj je odgovorno za oddajo vloge za nepovratno pomoč solidarnostnega sklada Evropske unije. Rok za oddajo je 27. oktober. Časa je malo, vloga pa mora zajemati popis škode, predlagane ukrepe in vire financiranja. Jasno je, da bo škoda rekordna – verjetno se bo gibala med petimi in osmimi milijardami evrov, Slovenija pa si lahko iz solidarnostnega sklada obeta skupno 400 milijonov evrov. Poleg medresorske delovne skupine, ki jo koordinira za ta namen MKRR, bo vlada ustanovila še posvetovalno telo za sanacijo po poplavah, kjer bo imel vidno vlogo Marjan Pipenbaher, v kabinetu predsednika vlade pa bo mesto našel Boštjan Šefic, ki bo deloval kot neke vrste nadminister. Jevškovo ministrstvo pa ima še dve pomembni nalogi pri odzivu na poplavno katastrofo. Na eni strani mora poiskati »ostanke« evropskih sredstev iz finančne perspektive, ki se izteka letos, v naslednjem letu pa se bo lotilo reprogramiranja finančne perspektive 2021–2027, v kateri ima Slovenija na razpolago 3,2 milijarde evrov. Prvi razpisi, ki se financirajo iz nove kohezije in so že objavljeni, tako niso pod vprašajem, bo pa to gotovo vplivalo na dinamiko razpisanih sredstev v letu 2024.



Ocena, da bo država za poplavno sanacijo namenila šest milijard evrov, torej celotno kohezijsko pogačo vključno z načrtovanim vložkom iz državnega proračuna, je skoraj nepredstavljiva. To bi pomenilo, da bi se črtale vse ciljne politike, sprejeti regionalni razvojni programi, med njimi tudi pomurski, pa bi postali brezpredmetni. Vsa razpoložljiva investicijska sredstva iz kohezije, namenjena občinam, gospodarstvu in drugim deležnikom, bi se tako porabila za odpravo posledic poplavne katastrofe. Do tega seveda ne bo prišlo, kar so nam zagotovili tudi na Jevškovem ministrstvu.


Katastrofa lahko pomeni tudi priložnost

Predmet sprememb je tako lahko tudi dogovor o razvoju regij, v okviru katerega si je pomurska razvojna regija zagotovila dobrih 40 milijonov evrov. To je lahko priložnost, saj pomurski župani niso skrivali nezadovoljstva s prvotnimi pogoji za projekte, ki bi se lahko financirali prek tega mehanizma. Predsedujoči svetu pomurske razvojne regije, tišinski župan Franc Horvat, upa, da bodo potrebe regije dobile prednost pred državo, kot prioriteto pa navede nadaljevanje projekta ureditve protipoplavnih nasipov in čiščenje, poglobitev ter redno vzdrževanje vodotokov. »V času mojega 12-letnega županovanja je direkcija očistila samo 300 metrov potoka Mokoš in niti meter potoka Dobel,« je kritičen Horvat, ki dodaja, da je večino čiščenja vseskozi izvajala občina. Tadej Ružič, predsednik razvojnega sveta pomurske regije, se strinja, da bodo poplave vplivale na prioritete črpanja evropskih sredstev, a v kolikšni meri, je še težko napovedati. »Če bodo šle spremembe v smeri povečanja poplavne varnosti, bomo tudi na ravni regije morali slediti tem spremembam, saj je glede na nastalo škodo poplavna varnost akutno področje, ki zahteva primarno ukrepanje.« Večji prioritetni infrastrukturni projekti, kot sta ureditev visokovodnih nasipov ob Muri in sebeborski zadrževalnik z vzhodno soboško obvoznico, so, kot navaja Ružič, projekti državnega pomena in verjetno ne bodo mogli biti sofinancirani v okviru dogovora o razvoju regije. Pričakuje se tako lahko sofinanciranje predvsem manjših projektov, kot so gradnje in rekonstrukcije mostov ter drugih obvodnih objektov, meteorne kanalizacije, ureditve manjših vodotokov in podobno. »Izvedba teh projektov bi ob enakem obsegu sredstev potem imela tudi vpliv na zagotavljanje sredstev za druge projekte,« pripomni Ružič. Bojan Kar, direktor Razvojnega centra Murska Sobota, pojasnjuje, da je spreminjanje programa kohezijske politike zahteven in dolgotrajen proces, ki zajema usklajevanje tudi na ravni kohezijskih regij. »Pričakujemo, da se bomo ob nujnosti reprogramiranja kohezijske politike približali možnostim uresničevanja že opredeljenih in skozi regionalne razvojne programe zastavljenih ključnih razvojnih izzivov posameznih regij,« poudari Kar, ki ne verjame, da bo prišlo do korenite spremembe ključnih regijskih projektov, ki so umeščeni v regionalni razvojni program. »Je pa ta trenutek morebiti priložnost, da se tako na regijski ravni kakor na ravni države iskreno soočimo z izzivi prilagajanja na tegobe časa in prostora ter skozi ta dialog damo priložnost uresničitvi okoljskih projektov, ki jih marsikdaj v luči pozornosti neomejene rasti dajemo na stranski tir,« poudari direktor.

poplave, spodnje-krapje, poplave-2023, mura
Damjana Nemeš
Nedavna vremenska ujma sili v razmislek o regijskih projektih, ki bodo financirani z evropskimi sredstvi.



Država ima sicer možnost izkoristiti še 2,7 milijarde povratnih sredstev, torej posojil iz sklada za okrevanje in odpornost, a mora to Evropski komisiji priglasiti do konca tega meseca. Kot so nam potrdili v uradu za okrevanje in odpornost, so se okoliščine od priprave julijskega predloga prilagoditve načrta za okrevanje in odpornost spremenile, zato se odpira razprava glede možnosti koriščenja sredstev za odpravo posledic poplav. To bo gotovo vplivalo tudi na že načrtovane naložbe iz tega mehanizma, so jasni v uradu.

poplave kohezija regionalni-razvoj pomurje
Kaj zdaj berejo drugi