Vodja murskosoboške izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje ter poveljnik civilne zaščite (CZ) za Pomurje Martin Smodiš je z opravljenim delom v letu 2018 zadovoljen. Kot je poudaril, je bilo »minulo leto po statistiki leto v običajnih okvirih«, opravljenih je bilo 905 intervencij, pri katerih je sodelovalo 5887 pripadnikov pomurskih enot sil zaščite in reševanja, regijski center za obveščanje pa je na številko 112 prejel 19.890 klicev. »Vsaka nesreča je dogodek zase in vsakič pridobimo kakšno izkušnjo. Zelo pomembno je, da izkušnje koristno uporabimo ob naslednji podobni nesreči. Nesreče so tudi čedalje bolj zahtevne, zato se moramo vsi nenehno usposabljati, da učinkovito ščitimo ali rešujemo druge, sebe pa ob tem ne spravljamo v nevarnost. To še posebej velja ob vse bolj nepredvidljivih dogajanjih v naravi,« je na nedavnem posvetu štaba CZ za Pomurje poudaril poveljnik štaba.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuLelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Kako smo zaščiteni pred nevarnostmi ter usposobljeni za reševanje in pomoč ob nesrečah, je odvisno od pripravljenosti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je še opozoril vodja murskosoboške izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, zato je treba uresničevati cilje iz resolucije o nacionalnem programu do leta 2022. Temelj zaščite in reševanja so prostovoljno gasilstvo in vsi drugi reševalni sestavi, vključeni v sistem, in seveda sodelovanje med vsemi. »Izboljšati moramo položaj vseh prostovoljcev, vključenih v sistem, krepiti ozaveščenost prebivalcev in narediti več pri usposobljenosti prebivalstva za zaščito,« je naštel Smodiš. Največja naravna nevarnost v Pomurju ostajajo poplave, predvsem zaradi vodotoka Mure in delno tudi zaradi Krke, Ledave in Ščavnice. V pomurskem prostoru bi bilo ob upoštevanju 20-letnih vod ob katastrofalnih poplavah v porečju Mure, Krke, Ledave in Ščavnice poplavljenih skupaj okoli 19 tisoč hektarjev površin, ob nastopu 100-letnih vod reke Mure pa bi njeno poplavno območje obsegalo 27 tisoč hektarjev.
Obletnica žledu in poplav
Ko se bodo ogromne količine snega v Avstriji začele tajati, se lahko vode razlivajo tudi v Sloveniji, a je za zdaj strah v Pomurju odveč, pravi Martin Smodiš. Dežele, kjer izvira in teče reka Mura, niso dobile tako obilnih količin snega. Vendar je spomin še vedno živ na september 2014, ko vodna ujma ni zajela le štirih skrajnih zahodnih goričkih občin. Februarja 2015 pa je skoraj 300 pomurskih gasilcev na Notranjsko odšlo na odpravljanje posledic ledenega oklepa, žledu, ki je takrat spravil na kolena skoraj vso državo.
Pomurski reševalci so vedno bili in so pripravljeni med prvimi priskočiti na pomoč ljudem v stiski, ki jih je prizadela naravna ali druga nesreča, tako v domači kot sosednji regiji, sosednji državi ali širše, zato ni skrbi, da ne bi bili kos izzivom, kot so silovite poplave, je prepričan Martin Smodiš. »Sodelovanje vseh organov, enot in služb, društev ter drugih nevladnih organizacij, ki se v Pomurju vključujejo v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, lahko iz vodstvenega, operativnega in strokovnega stališča ocenim več kot zgledno in kot primer zelo dobre prakse.«
Leto 2018 je sicer najbolj zaznamoval osmi mednarodni sejem obrambe, varnosti, zaščite in reševanja Sobra, pri pripravah in izvedbi je namreč murskosoboška izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje zelo aktivno sodelovala. S sejmom, ki si ga je ogledalo več kot 20.000 obiskovalcev, je sogovornik prav tako zadovoljen: »Sejem je pokazal, da domači ljudje in regija ter država potrebujejo tovrstne dogodke.« Letos je urnik sil zaščite in reševanja že brez intervencij v prvi polovici leta poln. Regijsko preverjanje ekip prve pomoči Rdečega križa in CZ bo letos v Lendavi, in sicer 1. junija. V ponedeljek, 11. februarja, bodo v regijskem centru številke 112 pripravili dan odprtih vrat, regijska prireditev, s katero bodo zaznamovali dan CZ, pa bo 4. marca v Črenšovcih.