»Zdi se, da je država pozabila na uničujoča neurja 12. in 13. julija in na razdejanje, ki smo ga takrat doživeli,« meni Borut Horvat, župan Občine Turnišče. Primerjava z občinami, ki so utrpele izjemno škodo zaradi poplav, je res neprimerna, vendar je težko sprejeti, da se je država odločila za neenako obravnavo. Prizadeta območja zaradi poplav so namreč lahko uveljavljala intervencijske stroške za čas meseca in pol, medtem ko so občine, prizadete v neurjih, to lahko storile samo za dva dneva. V različnem položaju so se zaradi poznejše spremembe kriterijev znašli tudi prejemniki izredne enkratne denarne pomoči.
Občina Turnišče je za odpravo posledic po uničujočem neurju sredi julija od države prejela dobrih 77 tisoč evrov interventnih sredstev, s tem da so dejanski stroški znašali najmanj sto tisoč evrov. Občini so bili priznani samo stroški, ki so jih imeli z odpravo posledic v dveh dneh, torej 13. in 14. julija, ne pa tudi pozneje nastali stroški, na primer s sortiranjem odpadnih materialov, saj pomešanih nihče ni hotel sprejeti. Prav tako so bili iz prijave stroškov črtani izdatki za hrano in pijačo za ljudi, ki so pomagali pri odpravljanju posledic. »Alkoholnih pijač nismo kupili niti litra,« je ob tem podčrtal Horvat.
Zahtevek za poplačilo interventnih stroškov je občina morala oddati do 9. avgusta, vsi računi, ki so jih prejeli pozneje, pa so oziroma bodo bremenili občinski proračun. »Obdobje, do katerega smo morali oddati zahtevek, je bilo prekratko, prav tako se niso upoštevali vsi nastali stroški. Stroški namreč niso nastali samo tisti četrtek in petek, ampak tudi pozneje,« še pravi župan Občine Turnišče.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Brez državnega denarja za novo streho šole?
Ne glede na razliko med prejeto pomočjo države in dejanskimi stroški je občina izvedla popolno sanacijo škode, ki je nastala na občinskih objektih, čakajo samo še na žaluzije za vrtec in šolo. Pripravljajo že tudi dokumentacijo za pokritje šole z začasno kritino v velikosti približno 620 metrov, kajti zima se približuje, hkrati pripravljajo dokumente za pridobitev gradbenega dovoljenja za popolno obnovo strehe. To naj bi izvedli prihodnje leto, tako na starem kot novem delu objekta v velikosti približno 1100 kvadratnih metrov. Postopki niso pospešeni in so enaki kot prej, ob tem je po besedah župana težava pri sestavi finančnega načrta za naložbo tudi v tem, da na občini ne vedo, koliko sredstev bo za celovito obnovo strehe prispevala država, če sploh kaj.
Kljub obljubam ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde, ki si je posledice neurja v Turnišču tudi sam ogledal, župan v interventnem zakonu možnosti za pridobitev sredstev za obnovo strehe ne prepoznava. Prav tako občina ni prejela uporabnih informacij, na osnovi katerih bi lahko načrtovali proračunsko postavko za odpravo škode na občinskih objektih, nastalo pred 4. avgustom.
Vnuk vzel posojilo, ker pomoč ni zadoščala
Nad prejetimi zneski državne pomoči so lahko razočarani tudi občani, ki jim je julijsko neurje uničilo ali poškodovalo domove. Iz turniške občine je bilo danih 46 vlog, prejeta pomoč, ki so jo razdeljevali Rdeči križ, Karitas in Eho Podpornica, pa je znašala od 20 do največ 30 odstotkov prijavljene škode.
»Upokojenka, ki ji je neurje uničilo streho, se je dogovorila z izvajalcem del, da bo počakal s plačilom, dokler ne bo prejela obljubljene pomoči od države. A prejela je približno dva tisoč evrov. Račun je lahko poravnala, ker je vnuk vzel posojilo,« pravi župan Horvat. Ali je to vsa pomoč, ki jo lahko prizadeti pričakujejo od države, ali bodo prejeli še kakšna sredstva, občani ne vedo, saj o tem niso prejeli nobenega obvestila oziroma odločbe.
Prav tako so bili v primerjavi s prizadetimi v poplavah prikrajšani prejemniki izredne denarne pomoči. Žrtvam poplav je bila namreč izredna denarna socialna pomoč izplačana v obliki solidarnostne pomoči kot enkratni znesek v višini največ sedmih minimalnih dohodkov samske osebe ali družine, prizadeti v neurju so lahko prejeli največ trikratnik tega zneska.
V Pomurju škode za 4,1 milijona evrov
Državna komisija je sredi septembra potrdila oceno neposredne škode zaradi posledic močnega neurja z dežjem, poplavami in vetrom med 12. in 13. julijem. V 90 slovenskih občinah so ugotovili gmotno škodo v višini slabih 38 milijonov evrov. V Pomurju, kjer je bilo prizadetih 13 občin, škoda znaša 4,1 milijona evrov, večinoma gre za škodo na stavbah.
Pri oceni škode močno izstopa Občina Gornja Radgona, kjer je bilo škode za več kot 1,8 milijona evrov, v neurju pa so jo slabo odnesli tudi nekateri pomurski parki. V rakičanskem parku je bilo za več kot 212 tisoč evrov škode, v radenskem za več kot 128 tisoč evrov in v murskosoboškem skupaj s Trgom zmage slabih 40 tisoč evrov škode.
Vlada je 90 občinam za intervencijske stroške namenila slabih 2,4 milijona evrov, od tega pomurskim občinam slabih 670 tisoč evrov. Ravno tako je vlada po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč občinam in direkciji za vode namenila dobrih 3,6 milijona evrov predplačil, pri čemer so do tovrstnih sredstev upravičene le tri pomurske občine, ki izpolnjujejo kriterije. Za občine Apače, Ljutomer in Radenci je iz tega naslova skupno namenjenih 73 tisoč evrov.Vestnik.siŠkoda zaradi neurja med 12. in 13. julijem v Pomurju
