Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v minulem letu v Pomurju spet predpisanih največ receptov na tisoč prebivalcev ali petino več glede na slovensko povprečje. Medtem ko je bilo slovensko povprečje 8673 receptov, so zdravniki Pomurcem predpisali 10.867 receptov na tisoč prebivalcev. Slovenec je v povprečju prejel 8,63 recepta v skupni vrednosti 250 evrov, Pomurec pa skoraj enajst v vrednosti 303 evre. Sicer pa so v Sloveniji v minulem letu izdali 18,1 milijona receptov za ambulanto predpisana zdravila, kar je za dva odstotka več kot leto prej, v skupni vrednosti 516,7 milijona evrov. NIJZ spremlja porabo zdravil z namenom, da bi prispevali k bolj odgovornemu predpisovanju zdravil in tudi odgovornejši uporabi.
Največ (26,1 odstotka) receptov je bilo predpisanih za bolezni srca in ožilja, sledijo zdravila z delovanjem na živčevje (19,1 odstotka) ter zdravila za bolezni prebavil in presnove (13,5 odstotka). V prvih dveh skupinah smo Pomurci na prvem mestu po številu prejetih receptov, v tretji skupini zdravil pa na drugem mestu. Sledijo recepti za zdravila za bolezni mišično-skeletnega sistema ter zdravila za bolezni dihal in zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij. Največji vrednostni odstotni delež za zdravila se v Sloveniji porabi za skupine zdravil z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorje, in to kar 23 odstotkov, potem za zdravila za bolezni srca in ožilja (15 odstotkov), zdravila za delovanje na živčevje (13,6 odstotka), zdravila za bolezni prebavil in presnove pa 12,2 odstotka.
Več pozornosti namenjamo skupini zdravil z delovanjem na živčevje. V minulem letu je bilo v Sloveniji v sedmih skupinah izdanih za 3,4 milijona receptov različnih zdravil te skupine, kar je za poldrugi odstotek več kot leto prej, v skupni vrednosti 69,3 milijona evrov. Najvišji odstotni delež je pripadel analgetikom (42,1 odstotka), psiholeptikom (27,1 odstotka) in psihoanaleptikom (20 odstotkov). Najpogosteje predpisana učinkovina v zdravilih, izdanih na recept, je kot že vrsto let doslej paracetamol s skoraj 20-odstotnim deležem, na drugo mesto se je letos prebil natrijev metamizolat in prehitel večletno uspešno kombinacijo tramadola in paracetamola.
Tudi v lekarnah opažajo, da se uporaba protibolečinskih zdravil, ki vsebujejo učinkovino metamizol, iz leta v leto povečuje. Gre za učinkovita zdravila pri akutnih in kronično hujših bolečinah, meni magistra farmacije Vladka Čahuk Vaupotič in razloži, da so postala vse bolj priljubljena namesto nesteroidnih antirevmatikov. Tudi zato, ker nimajo značilnih neugodnih vplivov na želodec oziroma prebavila ter neželenih učinkov za srčno-žilni sistem, ki jih v zadnjih letih pripisujejo široko uporabljenim nesteroidnim antirevmatikom. Vendar pa, meni, imajo druge neželene učinke, saj lahko prav tako povzročajo preobčutljivostne reakcije ter zmanjšujejo tvorbo krvnih celic. Zadnjega po zaužitju zdravila ne občutimo, sčasoma pa lahko nastanejo zelo hude posledice. »Zato je treba dobro pretehtati, kdaj je zamenjava protibolečinskih zdravil smiselna in kakšni so morebitni neželeni učinki posameznega zdravila.«
Slaba tretjina receptov za analgetike se nanaša na opioide, odstotek izdanih receptov pa se je nekoliko znižal. Vsaj en recept z opioidi je prejelo 6,5 odstotka populacije. Največ v koroški in pomurski regiji, kjer tudi največkrat predpišejo kombinacijo tramadola s paracetamolom. Gre za zdravilo z močnim učinkom, tramadol pa lahko povzroča tudi odvisnost, poleg tega porabniki teh ne bi smeli upravljati vozil in strojev. Vprašanje je, koliko to upoštevajo.
Tretja skupina zdravil, ki so najpogosteje predpisana, so zdravila za bolezni prebavil in presnove. V tej skupini izstopa tudi predpisovanje zdravil za sladkorno bolezen in kislinsko povzročene bolezni. Po številu izdanih receptov med zdravili za kislinsko povzročene bolezni izstopajo zaviralci protonske črpalke, ki preprečujejo izločanje kisline. Poraba teh zdravil je še večja, ker se nekatera dobijo brez recepta, raste pa tudi število izdanih receptov za odvajala, vitamine in minerale. Pri vsem tem bi pomagala tudi način prehrane in gibanje.
V Sloveniji vsak lekarniški farmacevt skrbi v povprečju za 1643 prebivalcev, v pomurski regiji pa je eden za 1879 prebivalcev. Povprečno se na enega farmacevta v Sloveniji izda 14.432 receptov, pomurski pa mora obdelati kar 20. 426 receptov. Število izdanih receptov iz leta v leto raste, od leta 2014 narašča tudi vrednost izdanih zdravil.
Največ (26,1 odstotka) receptov je bilo predpisanih za bolezni srca in ožilja, sledijo zdravila z delovanjem na živčevje (19,1 odstotka) ter zdravila za bolezni prebavil in presnove (13,5 odstotka). V prvih dveh skupinah smo Pomurci na prvem mestu po številu prejetih receptov, v tretji skupini zdravil pa na drugem mestu. Sledijo recepti za zdravila za bolezni mišično-skeletnega sistema ter zdravila za bolezni dihal in zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij. Največji vrednostni odstotni delež za zdravila se v Sloveniji porabi za skupine zdravil z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorje, in to kar 23 odstotkov, potem za zdravila za bolezni srca in ožilja (15 odstotkov), zdravila za delovanje na živčevje (13,6 odstotka), zdravila za bolezni prebavil in presnove pa 12,2 odstotka.
Zdravimo bolečine
Večja poraba posameznih zdravil v Pomurju je že dolgo polemika tudi med zdravniki, se strinja zdravnica splošne medicine Suzana Makoter iz Zdravstvene postaje Beltinci, ZD Murska Sobota.
»Govori se o večji porabi analgetikov, zdravil proti bolečinam, zdravil, ki pomagajo pri težavah v duševnem zdravju, in tudi višji bolniški odsotnosti med Pomurci. Nedvomno na vse to vplivajo manj razvito okolje, slabša socialnoekonomska slika, večja brezposelnost, slabša socialna varnost, mnogi pa poleg tega trdo delajo na kmetijah ali se dnevno vozijo na delo v tujino. To, da zbolevajo, se pozna tudi v polnih ambulantah. Ljudje zdravila proti bolečinam potrebujejo, ker imajo težave, so bolni in čutijo bolečine. Zdravniki jim lahko pomagamo po svojih močeh, zdravimo njihove bolečine, a se ljudje vračajo v svoja okolja in njihovih življenj ne moremo spremeniti. Dejstvo je, da je tam, kjer so bolj ugodne razmere za življenje, bolje varne službe ter boljši in bolj človeški odnosi, manj bolezni in s tem tudi manj bolniških odsotnosti. Vsekakor bi bilo treba na to problematiko pogledati iz širše perspektive in z različnih vidikov.«
Protibolečinska zdravila gredo za med
Zdravila za bolezni srca in ožilja, ki so razdeljena v deset podskupin, ostajajo že leta najpogosteje predpisana zdravila v Sloveniji. Lani so na nacionalni ravni izdali 4,7 milijona receptov v vrednosti 80 milijonov evrov, število receptov in vrednost pa še vedno rahlo, a konstantno naraščata. Bolezni srca in ožilja so tudi eden od vodilnih vzrokov smrti pri nas, še posebno pa po obolevnosti izstopajo prebivalci Pomurja. Pa ne le Pomurci, na splošno so prebivalci vzhodne Slovenije bolj ogroženi kot tisti, ki prebivajo v zahodnem delu države. Različne zdravstvene ustanove in centri za zdravje zato pri nas večjo pozornost posvečajo preventivnim akcijam in ozaveščanju prebivalstva, saj lahko ljudje tudi s spremembo življenjskega sloga veliko naredijo za izboljšanje svojega zdravja in zmanjšanje tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja.Več pozornosti namenjamo skupini zdravil z delovanjem na živčevje. V minulem letu je bilo v Sloveniji v sedmih skupinah izdanih za 3,4 milijona receptov različnih zdravil te skupine, kar je za poldrugi odstotek več kot leto prej, v skupni vrednosti 69,3 milijona evrov. Najvišji odstotni delež je pripadel analgetikom (42,1 odstotka), psiholeptikom (27,1 odstotka) in psihoanaleptikom (20 odstotkov). Najpogosteje predpisana učinkovina v zdravilih, izdanih na recept, je kot že vrsto let doslej paracetamol s skoraj 20-odstotnim deležem, na drugo mesto se je letos prebil natrijev metamizolat in prehitel večletno uspešno kombinacijo tramadola in paracetamola.
Tudi v lekarnah opažajo, da se uporaba protibolečinskih zdravil, ki vsebujejo učinkovino metamizol, iz leta v leto povečuje. Gre za učinkovita zdravila pri akutnih in kronično hujših bolečinah, meni magistra farmacije Vladka Čahuk Vaupotič in razloži, da so postala vse bolj priljubljena namesto nesteroidnih antirevmatikov. Tudi zato, ker nimajo značilnih neugodnih vplivov na želodec oziroma prebavila ter neželenih učinkov za srčno-žilni sistem, ki jih v zadnjih letih pripisujejo široko uporabljenim nesteroidnim antirevmatikom. Vendar pa, meni, imajo druge neželene učinke, saj lahko prav tako povzročajo preobčutljivostne reakcije ter zmanjšujejo tvorbo krvnih celic. Zadnjega po zaužitju zdravila ne občutimo, sčasoma pa lahko nastanejo zelo hude posledice. »Zato je treba dobro pretehtati, kdaj je zamenjava protibolečinskih zdravil smiselna in kakšni so morebitni neželeni učinki posameznega zdravila.«
V pomurski regiji se v primerjavi z goriško regijo predpiše dvakrat več analgetikov in trikrat več paracetamola.
Do zdravil tudi brez recepta
Povprečno je v Sloveniji četrtina prebivalcev prejela vsaj en recept za analgetike. Podatki kažejo, da med regijami obstajajo velike razlike, tako je bilo daleč največ analgetikov predpisanih v severovzhodni Sloveniji, predvsem v pomurski regiji, sledita ji podravska in koroška regija. Lani konec leta je prišlo na tržišče zdravilo s 1000 mg paracetamola, ki se izdaja predvsem za kronične bolečine samo na recept, s čimer je tudi uporaba pod nadzorom zdravnika. Zdravilo z vsebnostjo 500 mg paracetamola je dostopno tudi brez recepta, zato je skupna poraba paracetamola še precej višja, kot kažejo podatki NIJZ. Zanimivo pa je, da se v pomurski regiji v primerjavi z goriško predpiše dvakrat več analgetikov in trikrat več paracetamola.Slaba tretjina receptov za analgetike se nanaša na opioide, odstotek izdanih receptov pa se je nekoliko znižal. Vsaj en recept z opioidi je prejelo 6,5 odstotka populacije. Največ v koroški in pomurski regiji, kjer tudi največkrat predpišejo kombinacijo tramadola s paracetamolom. Gre za zdravilo z močnim učinkom, tramadol pa lahko povzroča tudi odvisnost, poleg tega porabniki teh ne bi smeli upravljati vozil in strojev. Vprašanje je, koliko to upoštevajo.
Pomirjevala in antidepresivi
Že vrsto let so najpogosteje predpisana skupina psiholeptikov anksiolitiki ali pomirjevala, s tem da se njihova poraba zmanjšuje, od leta 2017 za dva odstotka. Še vedno jih najpogosteje predpisujejo v pomurski in podravski regiji. Sedem odstotkov slovenske populacije, malenkost več kot leto prej, je lani prejemalo antidepresive, ki izboljšujejo razpoloženje, pri porabi teh pa Pomurci niso povsem v vrhu. Za 6,6 odstotka se je povečalo število izdanih receptov za zdravljenje demence in tudi v pomurski regiji smo med tistimi regijami, kjer se izda največ receptov za ta namen.Tretja skupina zdravil, ki so najpogosteje predpisana, so zdravila za bolezni prebavil in presnove. V tej skupini izstopa tudi predpisovanje zdravil za sladkorno bolezen in kislinsko povzročene bolezni. Po številu izdanih receptov med zdravili za kislinsko povzročene bolezni izstopajo zaviralci protonske črpalke, ki preprečujejo izločanje kisline. Poraba teh zdravil je še večja, ker se nekatera dobijo brez recepta, raste pa tudi število izdanih receptov za odvajala, vitamine in minerale. Pri vsem tem bi pomagala tudi način prehrane in gibanje.
V Sloveniji vsak lekarniški farmacevt skrbi v povprečju za 1643 prebivalcev, v pomurski regiji pa je eden za 1879 prebivalcev. Povprečno se na enega farmacevta v Sloveniji izda 14.432 receptov, pomurski pa mora obdelati kar 20. 426 receptov. Število izdanih receptov iz leta v leto raste, od leta 2014 narašča tudi vrednost izdanih zdravil.
