Poimenovali so ga Porabski koledar, saj njegove vsebine, ki so zapisane v slovenskem, prekmurskem in porabskem jeziku, pretežno zajemajo dogajanje v Porabju in življenje porabskih Slovencev. »V Porabju imamo dva informatorja, to sta radio Monošter in časopis Porabje, vendar ima tudi Porabski koledar zelo pomembno vlogo. Skrbi za ohranjanje porabskega jezika, ki ga razumejo in govorijo predvsem starejši, mlajši pa z branjem besedil v knjižnem jeziku lahko utrjujejo znanje slovenščine,« je povedala Biserka Bajzek, urednica Porabskega koledarja in sekretarka pri ZSM. Funkcijo urednice je prevzela lani, ko je to mesto zapustil dotedanji urednik Karel Holec, njena pomočnica je Nikoletta Vajda, prav tako sekretarka ZSM.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Monoštru odprli razstavo umetniških del
Na ogled je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru.
Mladi so se aktivno vključili
Porabski koledar izhaja enkrat letno, naročniki časopisa Porabje in sodelujoči avtorji ga prejmejo pred božično-novoletnimi prazniki. »Lahko povemo, da je ta koledar most med Slovenci, ki živimo v Porabju, in tistimi, ki živijo drugod,« pravi Bajzekova. Gradivo za koledar začnejo zbirati že konec poletja. Po elektronski in navadni pošti zaprosijo za prispevke avtorje iz Porabja in Slovenije, s katerimi že več let sodelujejo, pa tudi društva in druge organizacije, ki jim pomagajo pri sestavi vsebine. »Ko prejmemo vse gradivo, ga pregledamo, izberemo besedila, primerna za objavo, ter jih razdelimo po tematskih sklopih,« delovni postopek opiše Nikoletta Vajda. Poglavja v koledarju, namenjena manjšinski politiki, šolstvu, jeziku, uporabi jezika, kulturi, gospodarstvu in etnologiji Slovencev, so stalna, dodani so jim še potopisi, doživljajski spisi in družinske zgodbe. »V poglavju Razprave in študije bolj strokovne vsebine prispevajo sodelavci Pomurskega muzeja Murska Sobota, kar se mi zdi zelo pomembno, saj se lahko naši bralci naučijo marsikaj koristnega. Posebno poglavje namenjamo dogajanju na cerkvenem področju, ne manjkajo niti zabavne vsebine ter recepti za gospodinje,« našteva urednica. V zadnjih dveh letih so pozornost namenili tudi mladim, v poglavju Mladi rod so namreč objavljena dela vrtčevskih otrok in učencev, letos pa so velik doprinos koledarju dali dijaki monoštrske gimnazije, ki se učijo slovenskega jezika. »Zelo smo ponosni in veseli, da so se mladi letos res aktivirali. Njihove prispevke nato obogatimo z ilustracijami ter pesmimi otrok v slovenščini in madžarščini,« je dodala Vajdova. V zadnjem delu koledarja je kronološki pregled dogajanja v preteklem letu, opremljen tudi s številnimi fotografijami. »Letos bo ta del manj obsežen, saj je bilo malo dogodkov in prireditev,« sta pojasnili sogovornici.
Koledar ima svojo vrednost
Izdajo koledarja, ki zajema vsakdanje življenje ljudi v Porabju in onstran meje, sta tudi letos omogočila Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Približno tristo strani obsežen koledar bo v nakladi okrog 650 izvodov tiskala ena izmed slovenskih tiskarn, za lekturo besedil v porabskem jeziku bo poskrbel Dušan Mukič, za lekturo besedil v slovenskem jeziku pa Andreja Korpič iz Slovenije. »Izdaja takšnega koledarja ni enostavna. Večkrat moramo avtorje zaprositi oziroma jih spomniti, naj nam pošljejo gradivo. Ko to dobimo, se začne urejanje. Vse to vzame veliko časa, vendar se na koncu izplača.« Ljudje namreč z veseljem vzamejo letopis porabskih Slovencev v roke in ga prebirajo vse leto. »Ne zavržejo ga, ampak ga imajo shranjenega na knjižnih policah. Veseli smo, da je tako, saj vidimo, da ima svojo vrednost,« je sklenila urednica Biserka Bajzek.