Vajeniški programi izobraževanja, ki so jih v šolskem letu 2017/18 ponovno uvedli v nekaterih slovenskih srednjih šolah za triletne programe, so nastali predvsem kot poskusni programi, s katerimi je želela Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) s srednjimi šolami ter delodajalci preveriti, ali je vajeništvo dobro za gospodarstvo. V prvem letu je bilo v sistem vključenih le sedem srednjih šol v šestih slovenskih regijah, v tekočem šolskem letu pa je v sistem vključenih že šestnajst različnih šol v desetih slovenskih regijah. Mreža programov srednjega poklicnega izobraževanja se je namreč v tem šolskem letu razširila, poleg programov mizar, oblikovalec kovin-orodjar ter gostinec-hotelir, ki so jih uvedli v prvem letu pilotnega programa vajeništva, so se v letošnjem letu kandidati prijavljali še za programe kamnosek, steklar, papirničar, slikopleskar-črkoslikar ter strojni mehanik. Kot kažejo podatki GZS, se bo v prihodnjem šolskem letu 2019/20 v vajeniške programe vključilo devetnajst srednjih šol iz desetih slovenskih regij. Čeprav se število šol, ki bodo ponujale vajeniške programe, povečuje, število dijakov, vpisanih v vajeniške programe, ni ravno spodbudno. Pred začetkom tekočega šolskega leta je bilo namreč za omenjene programe prijavljenih le 71 kandidatov na vseh šolah, največ zanimanja je bilo za program oblikovalec kovin-orodjar, za katerega se je prijavilo 30 kandidatov. Med šolami, ki so se vključile v vajeniški program, je tudi ena pomurska, in sicer Srednja šola za gostinstvo in turizem (SŠGT) Radenci, kjer je bilo v šolskem letu 2017/18 v prvi letnik vpisanih osem vajencev, vsi so napredovali v drugi letnik. Po podatkih, ki smo jih pridobili s SŠGT Radenci, je v drugem letniku ena dijakinja prestopila iz šolske v vajeniško obliko, zato imajo v omenjenem letniku trenutno devet vajencev. V tem šolskem letu pa so v prvi letnik vajeniškega programa vpisani zgolj trije vajenci. Ti lahko opravljajo vajeništvo pri petih delodajalcih, ki so sklenili dogovore s SŠGT Radenci in GZS, in sicer v Termah 3000, Termah Banovci ali Zdravilišču Radenci v okviru Save Turizma, v okrepčevalnici Na jasi v Bodoncih, pri Zvezdi Murska Sobota, v Domu starejših občanov Dosor Radenci ter v hotelu Diana. Vajeniška oblika omogoča vajencu, da vzpostavi zgodnejši stik z morebitnim poznejšim delodajalcem, pri katerem si nabira praktične izkušnje, ki mu bodo koristile za poklicno kariero.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Izbrali smo regijskega dobrotnika leta. Srce ga vleče k dobrim dejanjem
Prizadetim v lanski ujmi ni samo popravljal streh, ampak pomagal celiti rane
Kako poteka delo vajenca
Za vajeniški program gastronomske in hotelirske storitve, ki ga izvajajo na SŠGT Radenci, sta se odločili tudi Melani Denša in Sonja Kavaš, sedaj dijakinji drugega letnika. Melani se izobražuje na področju hotelirstva, smer strežba, Sonja pa prav tako na področju hotelirstva, smer kuhar. Obe opravljata vajeništvo pri Zvezdi Murska Sobota, kjer imata vsaka svojega mentorja. Kot je dejala Melani, ki se je iz šolskega programa prepisala v vajeniškega, je to storila po priporočilu prijateljic. »Povedale so mi, da je program dober. Že prej sem to vedela, potem pa so me tudi njihova priporočila prepričala. Lepše je, ker sem tu neposredno vpeta v praktično okolje, vse, kar moram vedeti, mi pokažejo sproti. To se mi zdi zelo koristno, saj se v šoli več ali manj samo učimo in imamo zgolj nekaj dni prakse,« je še povedala. Iz podobnega razloga se je v vajeniški program že v prvem letniku vpisala Sonja. »Po posvetovanju z drugimi sem se odločila za to. Tu se lahko veliko bolje naučim vseh praktičnih stvari, tudi neposrednega dela pri izbranem delodajalcu. Za Zvezdo sem se odločila predvsem zato, ker sem slišala, da so tu prijazni zaposleni, ki delajo dobro, tudi hrana je dobra,« je dodala. Dela, ki jih vajenki morata opravljati, so različna. Melani tako streže gostom s hrano in pijačo, pospravlja in pripravlja mize ter polira pribor, za izdajo računov in pobiranje denarja pa so pristojni drugi. Tudi Sonja mora v kuhinji opravljati najrazličnejša dela. »Večinoma sem za štedilnikom, pomagam mentorici, sestavljam tudi solate,« je povedala in dodala, da se bo po izteku triletnega izobraževanja vpisala še v dodatni dve leti izobraževanja. »Za nas dijake je to dobra stvar in mi tak sistem ustreza. Tudi mentorica je odlična, veliko mi pomaga, lahko jo vprašam kar koli ali jo prosim za kakršno koli pomoč. Lahko rečem, da mi ni žal, da sem se vpisala v ta program,« je poudarila Sonja. Vajeništvo sta si obe dijakinji uredili sami, na pomoč pa jim priskoči tudi šola, če jim samim ne bi uspelo.
Programi niso natančno dodelani
Vajence pri delu spremljajo mentorji. Za vajenko Sonjo Kavaš je pri Zvezdi Murska Sobota odgovorna Cvetka Časar, vodja kuhinje. »V našem primeru ocenjujemo odnos vajencev do delavcev, ravnanje z inventarjem in živili, pripravo hrane, skratka vse okoliščine. Vajenka mora voditi tudi dnevnik o delu, ki ga jaz pregledam, nato pa sporočimo šoli oceno, ki jo dam kot mentorica,« je povedala. Podobno poteka tudi mentorstvo v okrepčevalnici Na jasi v Bodoncih. Kot je povedala Ksenija Lülik, lastnica okrepčevalnice, ki opravlja tudi vlogo mentorice, spremlja dijaka SŠGT vsak dan. »Vajenec pripravlja in izdaja hrano, streže pijačo, sprejema goste, jaz pa ga pri tem usmerjam, spremljam in na koncu tudi sproti ocenjujem. Naš vajenec je v tem času postal samostojen, delo pa opravlja zavzeto in odgovorno.« Čeprav se obe sogovornici strinjata, da je vajeništvo dobro tako za dijake kot za gospodarstvo, saj pridobijo veliko več praktičnih izkušenj in veščin, hkrati se v vajeniških programih izobražujejo kadri, ki veljajo za iskane, pa Časarjeva poudarja, da ima program tudi nekaj pomanjkljivosti. »Bolje bi bilo, če bi vajenci opravljali delo pri delodajalcu v enem kosu. To pomeni, da bi se prvo polletje izobraževali v šoli, kjer bi pridobili ocene iz tistih predmetov, ki jih tudi sicer morajo opraviti, drugo polletje pa bi bili vse dni pri delodajalcu. Sedaj je to deljeno, dva dni so namreč pri nas, preostale tri dni pa v šoli. Prav tako programi nimajo postavljenih nekih temeljnih ciljev oziroma znanj, ki bi jih moral vajenec pri delu usvojiti v posameznem letniku. V šoli je to povsem drugače, saj imajo natančno izdelane učne načrte, kjer je opredeljeno, koliko ur namenijo posamezni snovi, posamezni temi, pri nas pa tega ni in tako je težko 'ugotoviti', kakšno količino podatkov in vsebin naj bi vajenec pridobil od mentorja,« je razložila. Interes za vajeništvo je odvisen od vsakega posameznika, je še dodala, zato je veliko lažje biti mentor tistim dijakom, ki so bolj dovzetni za delo, več sprašujejo, več jih zanima in se tako tudi več naučijo. Čeprav se poskusni sistem vajeništva vsaj glede na število vpisanih dijakov v slovenskih šolah ni izkazal kot primer dobre prakse, razmišljajo o uvedbi programov vajeništva tudi na Srednji poklicni in tehniški šoli (SPTŠ) Murska Sobota.
»Na pobudo gospodarske zbornice je pomurska regija skupaj z župani sprejela sklep, da bi v prihodnjem šolskem letu tudi na naši šoli razpisali vajeništvo za dva programa, in sicer za orodjarja ter mehatronika. Naša šola namreč že tako izobražuje kadre za deficitarne poklice, zato se tudi večina dijakov takoj po koncu srednješolskega izobraževanja zaposli,« je povedal Ludvik Sukič, ravnatelj SPTŠ Murska Sobota in pristavil, da imajo skorajda vsak dan obiske različnih podjetij, ki se želijo predstaviti dijakom in jih tako motivirati za delo pri njih. »Zato tudi menim, da je vajeništvo za gospodarstvo zelo pomembno. Če se namreč dijak vsako šolsko leto izobražuje pri nekem delodajalcu pol leta, ima po koncu triletnega izobraževanja že eno leto in pol delovnih izkušenj, zato je tudi hitreje in lažje zaposljiv. Sicer imajo tudi naši dijaki v šolskem sistemu veliko šolske prakse, vendar niso specializirani za posamezno področje, kot so tisti dijaki, ki se odločijo za vajeništvo,« je še pojasnil ravnatelj.
Kljub temu da se poskusno izvajanje programov v vajeniški obliki izobraževanja izvaja že drugo šolsko leto, ostaja še vedno v povojih. Potrebnega bo še veliko usklajevanja, da bo sistem zaživel v takšni luči, da bo dejansko pripomogel k dobrobiti gospodarstva.
