Državnozborska komisija za nadzor javnih financ, v kateri ima večino opozicijska NSi, je na zahtevo te poslanske skupine razpravljala o črpanju evropskih sredstev. Kot je povedal predsednik komisije Jernej Vrtovec, so to ključna sredstva za razvoj države, s temi sredstvi se je država v preteklosti zelo dobro razvijala. Sedaj pa Slovenija v črpanju zaostaja in izgovor za to po njegovem ne sme biti to, da so se projekti pripravljali v času prejšnje vlade in da so državo v 2023 prizadele poplave.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kolumna: Tuja vrata nas že ne bodo tolkla po petah
V oči bolj zbodejo kakšni arhitekturni presežki v naseljih hiš ali manjših krajih, kjer si tisti, ki si to lahko privošči in pozna še uradnika ali dva, sezida silno sodobno bivališče z vsem, kar si želi, a ne potrebuje, ter pritiklinami, od katerih marsikatera ne sodi v okolje.
"Načrtovana sredstva iz EU v lanskem proračunu znašajo 1,46 milijarde evrov, ocenjena realizacija pa dosega 1,11 milijarde evrov. Pričakovan priliv iz teh sredstev EU se je v enem letu zmanjšal za 352 milijona evrov," je opozoril. Da gre pri črpanju sredstev EU v Sloveniji nekaj hudo narobe, po njegovem kažejo tudi zadnji podatki Evropske komisije glede črpanja sredstev kohezijske politike 2021-2027, kjer je Slovenija na repu lestvice.
Jevšek na vladi predstavil 10 ukrepov za pospešitev črpanja
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek se z oceno NSi, da Slovenija slabo črpa sredstva EU, ne strinja. "Slovenija bo do konca leta 2029 do zadnjega evra počrpala evropska kohezijska sredstva, tako kot je to storila tudi v pretekli finančni perspektivi. V evropski blagajni ne bomo pustili niti evra," je zagotovil na današnji seji komisije in ocenil, da Slovenija ta sredstva črpa odlično. Po njegovih besedah je država prejšnjo finančno perspektivo zaključila zelo uspešno, črpanje v aktualni pa se ne razlikuje veliko. Ta se je začela z dveletno zamudo. V obeh je koriščenje na začetku počasnejše, proti koncu pa bo tega vse več. "Bistveno je, kje bomo leta 2029," je poudaril. Sočasno se izvajajo tudi ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost, je spomnil.
Kot je dejal, so danes o črpanju evropskih kohezijskih sredstev govorili tudi na vladi. "Kljub številnim izzivom smo izdali odločitev o podpori za okoli 800 milijonov evrov," je dejal in med projekti naštel nadgradnjo železniških prog, razpis za naložbe in prestrukturiranje v obeh premogovniških regijah, projekte razogljičenja in energetsko prenovo ter pomoč pri gašenju požarov. Lani je ministrstvo izdalo za okoli 791 milijonov evrov odločitev o podpori, potrjenih je bilo operacij v skupni vrednosti 521,4 milijona evrov, izplačil iz proračuna pa je bilo za 74,2 milijona evrov. Na ministrstvu po njegovih besedah pripravljajo spremembe programa s ciljem, da bo Slovenija okrepila inovacijsko zmogljivost, povečala konkurenčnost in postala aktivni del evropskih verig vrednosti. Da bi pospešili črpanje sredstev, so pripravili tudi 10 ukrepov, ki jih je predstavil vladi. "S tem bomo zagotovili, da bomo program evropske kohezijske politike izkoristili v celoti," je dejal.
Horvat: "Pomurje v proračunu na zadnjem mestu"
Poslanci NSi Vrtovec, Jožef Horvat, Janez Cigler Kralj in Aleksander Reberšek so v razpravi opozorili na dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, da bi bilo treba več denarja nameniti regijam za odpravo razlik. Opozorili so na razpis za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski in savinjsko-šaleški premogovni regiji in na težave malih občin.
Horvat je ob tem opozoril na povečanje regionalnih razlik in dejal, da je regija Pomurje, kar se tiče proračunskih izdatkov, v zadnjih treh letih z naskokom na zadnjem mestu. "Ali ta vlada ne razume razvojne zaostalosti, ali pa res misli Pomurje predati v naročje Orbanu, ki bi razvoj financiral? Boli me tudi to, da je ta vlada črtala kar nekaj pomembnih pomurskih projektov," je bil kritičen pomurski poslanec.
Jevšek je ob tem napovedal spremembo zakona o skladnem regionalnem razvoju in spremembo financiranja regij, saj se je strinjal, da jim je treba omogočiti večjo finančno samostojnost. Napore glede tega je napovedal tudi v pogajanjih s komisijo za novo finančno perspektivo. Glede razpisa je spomnil, da je bila odrejena notranja revizija. Spomnil je še na novosti pri razpisih za evropska kohezijska sredstva, kjer je sedaj DDV upravičen strošek, in občine tako lažje dostopajo do posameznih projektov.
Komisija za nadzor javnih financ je sicervlado pozvala, naj okrepi aktivnosti za zmanjšanje zaostanka pri črpanju evropskih sredstev in pospeši reforme, potrebne za izplačila iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Vlada naj ji v 15 dneh posreduje analizo vzrokov za zaostanek pri črpanju in načrt za njegovo zmanjšanje.