Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obstoječi obliki bo ukinjeno 1. januarja 2024, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju začel zbirati obvezni zdravstveni prispevek.
Vzajemna, ki 93 odstotkov prometa ustvarja iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, naj bi se takrat preoblikovala v delniško družbo. Svojemu ustanovitelju ZZZS bo vrnila njegov vložek ob ustanovitvi bodisi v denarju ali v delnicah. Približno 800.000 zavarovancem pa se bodo izplačali njihovi deleži oz. bodo dobili delnice preoblikovane družbe. Vlada je denarno poplačilo zavarovancev predvidela za primer, da vrednost posameznega deleža ne presega 70 evrov, nato so člani odbora DZ za finance ta znesek zvišali na 130 evrov, novembra pa so poslanci izglasovali dopolnilo za znižanje tega zneska na 120 evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Kot je pred glasovanjem poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah, obravnavani predlog zakona predstavlja najprimernejši in najbolj transparenten način, da se zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s statusnopravnim preoblikovanjem Vzajemne v delniško družbo dokončno uredi premoženjska razmerja med vsemi tremi deležniki. To so zavarovanci Vzajemne, njen ustanovitelj ZZZS in sama družba.
V Levici so zakon podprli, čeprav bi si želeli še bolj radikalen zakon. Kot je dejal Milan Jakopovič, podpirajo rešitev, da se bo premoženje, "ustvarjeno na podlagi privatizacije dela obveznega zdravstvenega zavarovanja, vrnilo zavodu in zavarovancem". Zakona so podprli tudi v Svobodi. "Podpiramo cilje in namen zakona, gre za transparentno ureditev statusnega preoblikovanja Vzajemne z glavnim namenom zaščite pravic njenih članov in ustanovitelja," je dejala Monika Pekošak. Čeprav so bili v SD do predloga zakona bolj kritični, so ga podprli. Kot je dejal Soniboj Knežak, menijo, da bi predlagatelj "lahko vložil več potrpežljivosti in razumevanja v pripravo rešitev in tako pripravil zakon, ki bi bolj primerno uredil prehod na novo ureditev".
Zakona pa glede na razprave pričakovano niso podprli v opoziciji. Suzana Lep Šimenko je pojasnila, da v SDS dvomijo v dobronamernost predlagatelja, predvsem kar se tiče transparentnosti preoblikovanja. Kot je navedla, je že v trenutno veljavnem zakonu o pogojih za statusno preoblikovanje vzajemne zdravstvene zavarovalnice določen postopek in način preoblikovanja, predlog zakona pa po njihovem tudi jemlje pravico odločanja trenutni legitimno izvoljeni skupščini Vzajemne. Čeprav se po navedbah Jerneja Vrtovca (NSi) končno končuje saga okrog prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje, pa s tem zakonom ljudje ne bodo nič na boljšem.