Po zapletih, ko bi zakon morali obravnavati že lanskega decembra, a je bilo glasovanje prestavljeno, in napovedani zahtevi za referendum, kar so v Levici nato vendarle umaknili, je včeraj državni zbor s 45 glasovi za in 40 proti le sprejel dohodninsko novelo, ki prinaša obljubljene višje neto plače. Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo zavezanci za dohodnino, se bo namreč postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. V petem, najvišjem dohodninskem razredu, se stopnja znižuje s 50 na 45 odstotkov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Kaj še prinaša dohodninska novela?
Znižuje se ravno tako stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov, in sicer na 25 odstotkov, kapital bo neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. Na 15 odstotkov se znižuje še obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, ravno tako tudi normirani stroški. Zakona znova uvaja tudi seniorsko olajšavo za starejše od 70 let v višini 1500 evrov, ugodnejša pa bo davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost. Te bodo, kot piše STA, po novem neobdavčene do višine 100 odstotkov povprečne plače zaposlenega v zadnjih 12 mesecih, in ne več do višine povprečne plače vseh zaposlenih v državi. Nagrade bo lahko delodajalec izplačal tudi v ugodnostih, ne le denarju. Do spremembe prihaja tudi pri uporabi električnega službenega avtomobila v zasebne namene, saj ne bo treba plačevati bonitete.
V primeru zaposlitve osebe, mlajše od 29 let oz. starejše od 55 let ali z deficitarnim poklicem, bo delodajalec lahko uveljavljal znižanje davčne osnove. Uvaja se še oprostitev dohodnine za dohodke iz naslova družinske pokojnine ter izplačila iz šolskih skladov. Sprejeta zakonska novela tudi določa, da se bodo olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine znova usklajevale z inflacijo, poroča STA. Vse navedene spremembe bodo začele veljati že letos, kar pomeni da bo tudi učinek na plače občutiti že v letošnjem letu. Obstaja sicer še možnost veta državnega sveta, kar bi pomenilo, da mora državni zbor zakon sprejeti z absolutno večino, torej z 46 glasovi.
In kakšne bodo neto plače ob uveljavitvi zakona?
Pri minimalni plači, ki znaša bruto 1074,43 evrov na mesec oziroma slabih 750 evrov neto na mesec, bo to letos pomenilo 13,33 evrov več na mesec in slabih 160 evrov več na leto, ob polni uveljavitvi splošne olajšave leta 2025 pa bo neto plača višja za dobrih 54 evrov mesečno oziroma 640 evrov na leto. Ob bruto plači 1500 evrov na mesec pa bo letos neto plača višja za približno 22 evrov, leta 2025 pa za 71 evrov na mesec. Kako bo dohodninska reforma vplivala na vašo neto plačo, si lahko izračunate sami s pomočjo kalkulatorja na navedeni spletni strani stranke NSi. Slednja je sicer močno propagirala sprejem zakona in v okviru akcije Višje plače za vse tudi zbirala podpise za njegovo podporo.
Opozicija in sindikati so zakonu nasprotovali, saj menijo, da predlagane davčne spremembe z negativnimi finančnimi učinki na proračunska sredstva v prihodnjih letih, predstavljajo grožnjo tako sistemom socialnih zavarovanj in pravicam iz teh zavarovanj kot tudi financiranju javnih storitev in socialnih transferjev, njihovemu obsegu, dostopnosti in kakovosti. Za sprejem zakona pa so navijali v gospodarstvu, tudi direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah je nedavno za Vestnik dejal, da so višja neto izplačila vsem zaposlenim, povečanje kupne moči, krepitev okrevanja in rast gospodarstva zadostni in ustrezni argumenti za podporo zakonu, ob tem pa bi spremembe pomembno vplivale tudi na zadržanje kompetentnega kadra na domačem trgu dela, saj je v primerjavi s preostalimi evropskimi državami delo pri nas visoko obremenjeno z dajatvami, kar vpliva na konkurenčnost naših podjetij.
PREBERITE ŠE :
Rešitev, ki bi dala državi manj, ljudem pa več: Blizu, a še vedno (pre)daleč