Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je postopek zaradi suma kršitve nezdružljivosti funkcij poslanca Horvatha začela na podlagi prejete prijave, postopek zaradi suma nezdružljivosti funkcij župana Rojka pa je uvedla na lastno pobudo. V uvedenih postopkih je KPK ugotovila, da Horvath ob poslanski opravlja še funkcijo člana sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti občine Lendava, Rojko pa funkcijo direktorja gospodarske družbe Gozdarstvo Gornja Radgona. V obeh primerih gre za funkciji v osebah javnega oziroma zasebnega prava, ki sta nezdružljivi s funkcijo poklicnega funkcionarja, je ugotovila KPK.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Prepoved je absolutna in je ni mogoče preseči z nobenim pravnim sredstvo, ob tem opozarja KPK.
Tako je funkcija poklicnega funkcionarja nezdružljiva s članstvom v svetu Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti občine Lendava, ki je oseba javnega prava. Prav tako je funkcija poklicnega funkcionarja nezdružljiva z dejavnostjo zastopanja, kot jo opravlja direktor gospodarske družbe Gozdarstvo Gornja Radgona.
Komisija je funkcionarja opozorila, da njuni funkciji nista združljivi ter ju hkrati pozvala, da v roku treh mesecev nezdružljivosti odpravita, česar kar pa omenjena funkcionarja nista storila. Zato na podlagi zakona o integriteti KPK javnost obvešča o svojih ugotovitvah.
"Dopis sem dobil 29. septembra in tudi zato sem presenečen, da že pred rokom komisija za preprečevanje korupcije javno sporoča, da nisem upošteval priporočil, je Rojko pojasnil za STA in dodal, da na občini ni zaposlen 100-odstotno, ampak zgolj 88,5-odstotno, za kar prejema sorazmerno nižjo plačo, še vedno pa je zaposlen tudi v podjetju.
"Za tako obliko zaposlitve od 1. marca 2019, ko sem si na tak način uredil zaposlitveni status, sem dobil soglasje ministrstva za javno upravo in s tem menil, da do konca mandata, ko se bom itak upokojil, lahko na tak način opravljam delo. Moje stališče je, da se me lahko vsaj v 12,5 odstotka zaposlitvenega statusa smatra kot nepoklicnega župana, saj v polni meri opravljam vsa dela župana, kljub nižjemu formalnem zaposlitvenem statusu in tudi nižji plači," pravi Rojko.
KPK meni drugače in ga obravnava kot poklicnega funkcionarja s popolnim zaposlitvenim statusom. Rojko pa trdi, da sme kot nepoklicni župan voditi tudi podjetje. Sam je v podjetju tudi solastnik, zakonodaja pa mu po njegovih besedah daje pravico do upravljanja s svojim premoženjem.
Ob tem pripominja, da dela v majhnem gozdarskem podjetju Gozdarstvo Gornja Radgona, ki z lokalno skupnostjo, ki jo vodi, nima nobenih povezav. Podjetje pridobiva les v Pomurju in to ne predstavlja nobenega tveganja za javni interes, ne vpliva na objektivnost in nepristranskost opravljanja moje funkcije kot župana, pa tudi ne ogroža integritete funkcije župana, je sklenil Rojko.
Horvath je ob tem v odzivu za STA dejal, da ugotovitev KPK ne komentira, saj da je o omenjeni zadevi že vse povedal pred dvema letoma, ko je protikorupcijska komisija odločila, da njegova funkcija predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ni združljiva s poslansko.
Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost je sicer krovna organizacija, v katero se združujejo občinske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Člane sveta, najvišjega organa Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti imenujejo sveti občinskih madžarskih samoupravnih narodnih skupnosti v skladu z določbami statuta, je pojasnil Horvath, ki trenutno sicer zaseda mesto predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ob tem pa je tudi član sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti občine Lendava.
Horvath je sicer maja letos na odločitev KPK izpred dveh let podal pritožbo na upravno sodišče. Ob tem predlaga, da sodišče ugotovi kršitve ustavnih pravic, in sicer 22. člena ustave, ki zagotavlja enako varstvo pravic, in 43. člen, ki zagotavlja volilno pravico. Ob tem v tožbenem zahtevku še predlaga, da KPK s svoje spletne strani odstrani vse objavljene dokumente iz njegovega primera.