V prostorih Pomurske gospodarske zbornice v Murski Soboti so se zbrali vsi ključni akterji, ki igrajo vlogo pri enem od najpomembnejših regijskih projektov, pri murskosoboški vzhodni obvoznici. Sestanka so se udeležili predstavniki Mestne občine Murska Sobota, občine Moravske Toplice, ministrstva za infrastrukturo, direkcije RS za infrastrukturo, pomurskega gospodarstva in strokovne javnosti. Gre za prvo zasedanje novoustanovljene delovne skupine, pobudnik katere je pomurski poslanec Tine Novak. Kljub poplavni sanaciji, ki terja velik delež državnega proračuna, projekt murskosobške vzhodne obvoznice ostaja v proračunu in je tako financiranje zanj zagotovljeno, a ostaja še kar nekaj preprek za njegovo uspešno izvedbo. V preteklem obdobju je bila za obvoznico izdelana projektna dokumentacija, izvedena parcelizacija in odkupi skoraj vseh zemljišč na trasi. Pomemben in potreben korak je tudi izdelava projektne dokumentacije za sebeborski zadrževalnik, ki bo imel ključno vlogo pri zagotavljanju varstva pred poplavami. Za uspešno izvedbo projekta si prizadevata obe predmetni občini, soboška in moravskotopliška, v prvi vrsti pa gre za državni projekt, saj se obvoznice uvrščajo med državne ceste.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Slabi obeti za murskosoboško vzhodno obvoznico, v tem mandatu je zagotovo ne bo
Direkcija za infrastrukturo kaže na mestno občino, ta kaže na direkcijo.
V letu 2025 pričetek gradnje
»Prepričan sem, da je izgradnja soboške obvoznice v interesu države, lokalnih oblasti, gospodarstva in seveda nas domačinov. Prav zato sem mnenja, da mora med vsemi deležniki poteka stalna in odprta komunikacija. Projekt je obsežen in prepreden z realizacijo številnih mejnikov, ki so odvisni od aktivnosti države in lokalnih oblasti. Delovna skupina nam bo omogočila, da sistematično in učinkovito naslovimo vse izzive ter ves čas vodimo iskren dialog,« je dejal poslanec Gibanja Svoboda in koordinator delovne kupine Novak.
Sestanka se je udeležila tudi Olga Belec, višja svetovalka v kabinetu infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek. »Današnji sestanek je bil izjemno koristen, saj sem lahko iz prve roke slišala predloge in mnenja vseh vpletenih strani. Gre za obsežno investicijo v vrednosti več kot 33 milijonov evrov in prepričana sem, da bomo z dobrim sodelovanjem uresničili zadani cilj, po katerem bomo izgradnjo obvozne ceste začeli v letu 2025,« je dodala Belčeva.
»Pogled na neznosno prometno gnečo in počasi premikajoče se kolone vozil od mestnega središča do trgovskega središča in naprej proti krožišču pri Čardi nas na dnevni ravni opominjajo na pomembnost izgradnje soboške obvoznice. Trenutno stanje močno vpliva na kakovost življenja naše in sosednjih lokalnih skupnosti. Ljudje in deležniki na realizacijo projekta čakajo predolgo in čas je, da preidemo od besed k dejanjem,« je izpostavil podžupan Mestne občine Murska Sobota Jure Lang in hkraI poudaril, da je projekt pomemben tudi za gospodarski razvoj občine in regije.
Prav pomen gospodarskega razvoja je v ospredje postavil Mitja Horvat, ki v okviru delovne skupine zastopa glas lokalnega gospodarstva. »Obvoznico še kako pogrešajo vsi gospodarski subjekti, ki že delujejo v severni obrtno-gospodarski coni in območju okrog trgovskega središča. V prvi vrsti imata država in občina odgovornost ravno do teh podjetij. Seveda pa bo nova cesta pozitivno vplivala na interes potencialnih investitorjev za prihodnja vlaganja na območju Mestne občine Murska Sobota in okoliških občin, ki prav tako intenzivno zasledujejo nadaljnji gospodarski razvoj,« je povedal Horvat.
Anželj pričakuje garancije, zadrževalnik bo dražji
Člani delovne skupine so se strinjali glede naslednjih korakov. Čim prej je treba dokončati odkup zemljišč in okrepiti aktivnosti v smeri čim prejšnje pridobitve gradbenega dovoljenja. Cilj je, da se gradnja obvoznice začne v letu 2025, za kar pa bo potrebno kar nekaj korakov. Pristojni so priznali, da se soočajo z nekaterimi težavami pri odkupih zemljišč, saj določeni lastniki ne pristajajo na prodajo, ravno tako mestna občina po besedah župana Damjana Anželja pričakuje določene garancije, da se bo gradnja zares pričela, če bo že sama namenila še okoli 300 tisoč evrov za odkup zemljišč, že okoli 500 tisoč evrov pa je občina v projekt vložila do sedaj. »Časovnica je optimistično naravnana. Vsi se zavedamo, da včasih ti postopki zaradi določenih zunanjih vplivov ne gredo povsem po načrtih, a danes smo se zmenili, da se vsi skupaj trudimo, da bi se gradnja v drugi polovici leta 2025 res pričela,« je poudaril soboški župan.
Poenostavitev pri odkupih zemljišč bi lahko prinesel zakon o obnovi in razvoju, ki vsebuje posebno določilo za izgradnjo zadrževalnikov, je med tem izpostavila poslanka in podpredsednica Gibanja Svoboda Sara Žibrat. Sestanku se je vmes pridružil tudi kohezijski minister Aleksander Jevšek, ki je spregovoril o možnosti financiranja gradnje zadrževalnika iz načrta za okrevanje in odpornost, kar bi občinama prihranilo potreben prispevek, kateremu sta se zavezali v sporazumu leta 2021. Po besedah župana moravskotopliške občine Alojza Glavača namreč takratne ocene vrednosti zadrževalnika več niso aktualne, saj, če je leta 2021 znašala predračunska vrednost okoli štiri milijone, je danes po zadnjih ocenah strošek zadrževalnika že osem milijonov evrov.