Po šestnajstih letih vladavine Angele Merkel so lani v Nemčiji štafetno palico prevzeli socialni demokrati (SPD), ki so osvojili največ glasov na zveznih volitvah in sestavili vlado z Zelenimi in Liberalci, nov nemški kancler pa je postal njihov kandidat Olaf Scholz. Kot član SPD, se je v zvezni parlament - Bundestag uvrstil tudi šele 28-letni Adis Ahmetović, ki se je rodil v Nemčiji, njegovi starši pa so iz Bosne in Hercegovine.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Ahmetović, ki prihaja iz Hannovra, kjer je tudi šef odbora stranke, se je v svojem delovanju usmeril na področje Zahodnega Balkana, sicer pa ima odlično poznavanje zunanje politike. Minule dni se je v sklopu predvolilne kampanje sestrske stranke SD v Sloveniji mudil tudi v Pomurju in za Vestnik.si spregovoril o najbolj aktualnih zunanjepolitičnih temah, kjer igra Nemčija veliko vlogo.
Napačna politika do Rusije
Ahmetović priznava, da je bila pretekla, 16-letna politika Nemčije do Rusije, katero so Nemci skušali "preobraziti" in približati EU z ekonomskim sodelovanjem, velika napaka. "30-odstotkov kurilnega olja in 50-odstotkov zemeljskega plina dobimo iz Rusije, kar pomeni, da nismo neodvisni in zdaj ne moremo sprejemati ukrepov, kakršne bi si želeli. Embargo torej ne pride v poštev, saj bi naša industrija trpela in bi prišlo do velike izgube delovnih mest. Nadzor, ki smo mislili, da ga mi imamo nad Rusijo, so pravzaprav oni imeli nad nami. To nam je zdaj odprlo oči," pravi nemški poslanec in dodaja, da sedaj iščejo druge vire za energente, hkrati pa so povečali tempu investicijam v infrastrukturo in v obnovljive vire energije. Če bi Rusija "zaprla pipico", bi lahko zdržali tri mesecev, za naprej pa bi bil po njegovih besedah nastal velik problem za kemijsko industrijo in paradne konje nemškega gospodarstva kot sta denimo Volkswagen in Daimler. Zaradi višjih cen energentov, kot pravi Ahmetović, so sicer tudi v Nemčiji nastali socialni problemi, ki jih rešujejo z državno pomočjo.
"Cena bencina in dizla je z lanskega evra na liter poskočila na več kot dva evra na liter. Sestavili smo milijardo evrov težki paket energetskih ukrepov, s katerim bomo ljudem zmanjšali ceno energije, ob tem smo znižali ceno tramvaja na simboličnih 9 evrov na mesec. Zakaj je vse to pomembno? Če hočeš biti močan v zunanji politiki, moraš imeti stabilno situacijo znotraj države. Drugače ne gre. Politika sankcij, ki jih zdaj uvajamo proti Rusiji, ni šprint, ampak je maraton," pravi nemški poslanec, ki poudari, da je zdaj ta transformacija nemške družbe največja naloga nove nemške vlade.
Nemški kancler je ob ruskem napadu Ukrajine že napovedal krepko povečanje obrambnega proračuna, ki naj bi presegel mejo dveh odstotkov bruto domačega proizboda, ob tem pa bo Nemčija za vojsko samo letos namenila 100 milijard evrov. Gre za velik proebrat v nemški politiki, a Ahmetović je prepričan, da gre za pravilno potezo, saj je zagotavljanje varnosti trenutno velikega pomena, ko pred vrati EU divja vojna.
Kar se tiče prihoda beguncev, kjer so v Nemčiji pod Merklovo že imeli politiko odprtih vrat za begunce z Bližnjega vzhoda, pa nemški poslanec pravi, da bo po njihovih ocenah iz Ukrajine odšlo od sedem do 10 milijonov ljudi. V Nemčiji, kot še pravi, trenutno potekajo infrastrukturne priprave za prihod 1,5 milijona ukrajinskih beguncev.
Slovenija kot most do EU
Glede na njegove korenine, sorodnike ima med drugim tudi v Mariboru, smo nemškega poslanca povprašali tudi, kako vidi situacijo v Bosni in Hercegovini, kjer nekateri politiki kot je srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik, razburjajo zaradi teženj po secesiji. Kot pravi Ahmetović, je nemška pozicija jasna - teritorialna celovitost in suverenost BiH, vsakršno rušenje Daytonskega sporazuma pa je nesprejemljivo. "Dodikove fantazije ne pridejo v poštev in Nemčija za tem stoji 100-odstotno. Pa ne samo za BiH, za vse države Zahodnega Balkana," zatrjuje mladi nemški poslanec, ki opozori, da je v BiH velik problem korupcija, saj milijardne investicije v državo s strani EU pristajajo v žepih politikov.
"Gre tudi za preteklo slabo politiko do območja Zahodnega Balkana. Mi smo mislili, da smo svoje naredili z integracijo Slovenije in Hrvaške ter tako pustili vakum, da Kitajska, Savdska Arabija in Rusija, pridobivajo vpliv z investiranjem v te države. Zdaj je zadnja možnost za evropsko integracijo BiH, Srbije, Albanije in Severne Makedonije. Tukaj imamo dosti tako imenovanih zamrznjenih konfliktov, ki lahko hitro eskalirajo in pride do podobne situacije kot je trenutno v Ukrajini," še opozori in pripomni, da ima tu veliko vlogo ravno Slovenija, ki so jo v Nemčiji vedno smatrali kot most za druge države bivše Jugoslavije do EU. "Zadnja leta Slovenija ni bila tako stabilen faktor - moderna, liberalna in proevropska kot prej, ampak upam, da se bo vrnila na to pot," še zaključi Ahmetović.