V letu 2020 sem spoznal, da je pobožni mislec, matematik in globoko verujoč Blaise Pascal imel zelo prav, ko je izrekel naslednjo modro misel: »Če hočeš spraviti Boga v smeh, mu pripoveduj o svojih načrtih.« Kaj vse smo v začetku omenjenega leta 2020 še načrtovali, si zamislili in pričakovali. Pandemija neukrotljivega virusa pa je vse to vrgla v koš svetovne zgodovine.
V adventu 2021 se mi vse bolj dozdeva, da imajo prav vsi, ki menijo: Bog bi se moral jokati. Bog bi se moral jokati: nad našim odnosom do sočloveka in do pandemije ter iz nje izhajajočega trpljenja, umiranja in žalovanja. Bog bi se moral jokati: nad našim odnosom do begunca in zatiranega, nad našo skrbjo za lastno duhovno stanje ter z njim povezano odrešitvijo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
V tem marsikje hektičnem, nemirnem, z nakupi in drugimi dejavnostmi preobloženem predbožičnem času pa imamo priložnost, da se za trenutek ustavimo ter usmerimo naš pogled k Božji luči.
Psalmist 36. Psalma je tako zapisal: »Zakaj v tebi je izvir življenja, v tvoji luči vidimo luč.« Priti do izvira življenja in slediti Božji luči je hkrati tudi sporočilo božičnega dogodka. Božič in vsak posamezen dan, ki loči letošnjega od naslednjega božiča, je poskus Boga nagovoriti ljudi, da se vrnejo k izviru življenja, svojemu Stvarniku in zakorakajo po od Božje luči razsvetljeni poti, ki jo je zarisal Jezus s svojim življenjem, delovanjem in učenjem.
Na božič se spominjamo, obhajamo in praznujemo učlovečenje Božje besede, torej prihod Jezusa Kristusa v ta svet. V temo sovraštva, nezaupanja, nasilja in trpljenja je zasijala luč ljubezni, zaupanja, sprave, miru in odrešenja. Izhajajoč iz svoje avtoritete Jezus da dokaj hladnokrvno in glede na razmere v svetu skoraj protislovno izjavo, ko reče: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.« Jezus to sporočilo tolažbe in pomirjanja izusti, ker gleda na svet z Božje, ne s človeške perspektive in moči. Izhaja iz dejstva, da se človekova bit oziroma karakter spremeni, ko se Božji sin rodi v srcu posameznika, kajti le tam je njegovo mesto, tu lahko blagodejno vpliva in deluje v dobrobit vsakega posameznika in širše. Kristus zaživi in deluje v človeškem okolju, da bi na otipljiv, viden, razumljiv in čuten način dokazal ter udejanjil Božjo ljubezen do nas ljudi. Postal je EMANUEL, kar pomeni »BOG z NAMI«. Božič potem ni poziv širše množice ljudi k dobri volji, temveč je lesketajoče se oznanilo dobre volje Boga Očeta za vse ljudi, ustvarjene po njegovi podobi.
Drage bralke, cenjeni bralci.
V teh prazničnih dneh se iskreno zahvaljujem vsem zaposlenim v zdravstvu, ki so še posebej obremenjeni v času pandemije, ter jim želim zdrav in z angelskim veseljem napolnjen božič.
Srčen pozdrav velja vsem nezaželenim in izobčenim, vsem tujcem, oslabelim in osamljenim, vsem družinam v ljubečih in v nemirnih odnosih. V imenu Evangeličanske cerkve v Sloveniji želim zdravo, mirno ter ljubezni polno Gospodovo rojstvo vsem bratom in sestram v Binkoštno-evangelijski, Reformirani, Rimskokatoliški in Pravoslavni cerkvi. Z odprtimi rokami pozdravljam pripadnike judovske in muslimanske skupnosti, s katerimi smo povezani po očaku Abrahamu. Pisana in za nas kristjane učlovečena Božja beseda naj nas povezuje, Gospodova ljubezen in njegov mir pa naj bosta vedno z nami.