V medijski hiši Vestnik smo v avgustu in septembru opravili intervjuje z vsakim pomurskim poslancem, članom Kluba pomurskih poslancev. Intervjuji so bili nekoliko drugačni, saj so potekali ob sproščenem kosilu v eni od pomurskih gostiln, v občinah, ki so poslancem blizu. Po Jožefu Horvatu, Tinetu Novaku, Sari Žibrat, Darku Krajncu, Veri Granfol in Damijanu Zrimu smo se za konec sestali še s Ferencem Horvathom, poslancem madžarske narodne skupnosti. Z njim smo se pogovarjali v odličnem ambientu Gostišča pri Rudiju v Šalovcih, na območju šalovske občine, ki je ena od petih prekmurskih z madžarsko narodno skupnostjo.
Poslanec ste drugi zaporedni mandat. Kako bi primerjali vzdušje v parlamentu danes s tistim, ki je vladalo v prejšnjem mandatu, ki sta ga zaznamovali dve različni koaliciji?
»Na splošno v življenju nerad primerjam, saj smo v različnih časih tudi ljudje različni. Prvi mandat je bil po svoje zelo težak. Že prva, Šarčeva vlada se je težko in dolgo sestavljala, nato pa jo je zamenjala vlada, ki jo je vodil Janez Janša. Z obema vladama sem kot poslanec narodnosti imel dogovor. Nekatere zametke smo oblikovali še v času Šarčeve vlade, potem pa ta dogovor dopolnili s konkretnimi projekti in ob koncu mandata smo lahko potegnili črto, da smo ogromno naredili, morda celo največ v nekem štiriletnem obdobju dela v državnem zboru. Zdaj smo nekje na četrtini tega mandata, dogovor o sodelovanju z vlado smo podpisali, kar je tudi neke vrsta osnova za uspešno delo. Vesel sem, da gre za nadaljevanje dogovora, ki smo ga imeli s prejšnjo vlado, neka kontinuiteta se pri tem kaže. Kako bomo uspešni, pa bomo lahko ocenili ob koncu mandata. Kot poslanec sem aktiven in poskušam vplivati na to, da se čim več dogovorjenega uresniči, a na potezi sta vlada in madžarska skupnost, ki morata projekte izpeljati.«
Zakaj je v tem mandatu trajalo tako dolgo, da je prišlo do podpisa dogovora o sodelovanju z vlado?
»Na to vam ne znam odgovoriti. S predsednikom vlade sva se pogovarjala že na začetku mandata in obljubil mi je, da dogovor bo in bo vseboval tudi konkretne projekte, ne le splošnih zadev. Čeprav dogovora dolgo ni bilo, je sodelovanje z vlado vseeno potekalo. Vsi projekti, ki so bili zajeti v prejšnjih dogovorih, pa tudi vsi drugi projekti glede financiranja madžarske skupnosti so potekali nemoteno. Če pa so se pojavili kakšni problemi, smo to reševali individualno na posameznih ministrstvih. Vesel sem, da dogovor sedaj obstaja, saj je to tudi neke vrste okvir mojega poslanskega delovanja, kakor tudi zagotovilo za našo skupnost, a tudi brez dogovora smo z vlado dobro sodelovali.«
Kaj natančno zajema sklenjeni dogovor? Verjetno tudi večletni razvojni program, ki sta ga podpisala Janez Janša in Viktor Orban lanskega februarja v Lendavi. To je bila, če se ne motim, vaša pobuda, zagotovljenih pa naj bi bilo po 25 milijonov evrov za razvoj Porabja in obmejnega območja. Se ta program že izvaja?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
»To štejem za enega svojih največjih političnih uspehov. Ideja je nastala še v času Šarčeve vlade, ki je to predlagal Orbanu ob obisku v Budimpešti. Tudi jaz sem predstavil predlog madžarski strani in ob začetku prejšnjega leta nam je uspelo to zgodbo zaključiti. Če ne bomo imeli razvojnih projektov na tem narodnostno mešanem območju, se bo območje še naprej praznilo. Če se mladi ne bodo vračali in se bodo le odseljevali, bo tudi narodnostna politika sama sebi namen, naša kultura pa bo iz dneva v dan izgubljala veljavo. Bili smo tik pred tem, da bi projekt zaživel, od podpisa dogovora je preteklo že leto in pol. Še ta mesec se bosta predstavnika obeh vlad sestala. Kdaj se bo začel razvojni program izvajati in kako, pa je verjetno še vprašanje. Po zadnjih informacijah naj bi v letošnjem letu vendarle začeli izvedbo prvih projektov.«
Za izvajanje tega večmilijonskega programa naj bi bilo pristojno Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje Muraba, ki je lani odprlo pisarno v Domanjševcih?
»Drži. Sam sem predlagal, da bi oni izpeljali ta tehnični del in ne bi bilo treba ustanavljati neke nove ustanove, ki bi povezovala obe državi. Za obe strani, tako slovensko kot madžarsko, je bilo to sprejemljivo.«
Zanimivo, da je pisarna na Goričkem in ne v Lendavi.
»V tem ne vidim nič slabega, ravno obratno. Kot predsednik krovne organizacije prekmurskih Madžarov sem stremel k temu, da bi naše delovanje razširili na celotno narodnostno mešano območje. Tudi projekti so bili vedno tako usmerjeni in tako je tudi prav, da se ne dogaja vse samo v Lendavi. Ne zagovarjam centralizacije, sama Slovenija je že preveč centralizirana, preveč se vse usmerja na Ljubljano. Logično je, da je glavno mesto središče večine stvari, zato je tudi logično, da je večina narodnostnih institucij v Lendavi, a je tudi prav in dobro, da se naloge širijo tudi na druga narodnostno mešana območja. Ne nazadnje se tako zagotovijo tudi kakšna dodatna delovna mesta in pojavijo novi investitorji, zato sem to pobudo tudi podprl.«
Ena izmed že dolgo prisotnih želja, o kateri je bilo v prejšnjem mandatu veliko govora, tudi v povezavi z logističnim centrom v Beltincih, je železniška povezava Redics–Lendava–Beltinci. Kakšen je status tega projekta, še posebej zdaj, ko se zdi, da infrastrukturna ministrica veliko sredstev namenja za železniško infrastrukturo?
»Ta zgodba je stara toliko, kot je stara Slovenija. Vemo, da sta Slovenija in Madžarska naredili povezavo prek Hodoša. V to, ali je bila to dobra ali slaba odločitev, se ne bom spuščal, vsekakor pa bi potrebovali tudi drugo povezavo, in sicer Lendava–Redics in potem v drugo smer Lendava–Beltinci. Lendava potrebuje to povezavo v obe smeri, potrebujejo jo tudi na Madžarskem, a tisti, ki gledajo na to strogo ekonomsko, pravijo, da že obstoječa proga ni rentabilna. Madžarska stran si je za to povezavo dolgo prizadevala, a na slovenski strani je bilo preveč zadržkov. V nekaterih dokumentih sem prebral, da je to projekt za po letu 2050, kar se mi zdi malo neresno. Menim, da moramo tako pomembne tematike, ki se nanašajo na razvoj celotne regije, še posebej če govorimo o nekem logističnem centru v Beltincih, držati nad vodo, čeprav v tem mandatu verjetno ne bo izveden. Vedno je treba odločevalce pripraviti vsaj do tega, da se bodo s tem vprašanjem ukvarjali, in upati, da se bo projekt enkrat vendarle zgodil. Če samo pogledamo, kakšna je obremenjenost s tovornim prometom na naših avtocestah, mislim, da bi bila edina logična poteza za državo, da od Kopra do Pinc izpelje železniško povezavo. Tudi, če si doma iz Lendave in nimaš avtomobila, si povsem nemočen, kar se javnega prevoza tiče. Železniške povezave ni. Tako bi bila zelo koristna z več vidikov.«
Kako pa ocenjujete sodelovanje slovenske in madžarske vlade? Kljub ideološkim razlikam se zdi, da so sosedski odnosi praktično na isto dobri ravni kakor v času prejšnje vlade, ki naj bi bila pregovorno bližje Orbanu.
»Veseli me, da sta v zadnjih desetih, petnajstih letih, tudi če so bile vlade drugače politično obarvane, obe narodni skupnosti dobili potrebno pozornost. Bili smo aktivni pri teh sodelovanjih in vpeti v zadeve, kar se nadaljuje tudi sedaj. Kot je madžarski zunanji minister Szijjarto izjavil na Bledu, je bilo odlično sodelovanje v prejšnjem mandatu pogojeno s tem, da sta Orban in Janša dobra prijatelja ter prihajata iz iste politične družine. Do nekega zatišja je sicer prišlo ob zamenjavi vlade pri nas, a tudi sam ugotavljam, kot ste že sami povedali, da je sodelovanja vse več, tudi na gospodarskem področju. V dobrem letu dni so se srečali tudi najvišji državni predstavniki in menim, da je tako tudi prav. Dobri sosedski odnosi so zelo pomembni, ne glede na to, kakšne politične barve je vlada posamezne države.«
Madžarski premier še zmeraj velja za »grdo račko« znotraj Evropske unije, pri čemer se je ta status še okrepil z njegovimi stališči in ravnanjem od izbruha vojne v Ukrajini.
»Orban ima svojo vizijo Evrope, ki jo deli z madžarskim narodom. Madžari si ne želijo neke vrste združene Evrope v stilu Združenih držav Amerike, ampak močne, samostojne države, ki lahko potem med seboj sodelujejo. Kar se tiče odnosa do vojne v Ukrajini, je treba poudariti, da več kot sto tisoč Madžarov še vedno živi v Ukrajini, njihove narodnostne pravice pa milo rečeno niso na najvišji ravni. Pred kratkim se je zgodilo tudi več napadov na njihove institucije. Madžari na to vojno ne gledajo z geopolitičnega, ampak z izrazito gospodarskega vidika, z željo, da lahko ohranijo nizke cene energentov, pri čemer so zelo močno vezani na ruski plin. Če malo pogledamo naokoli, lahko vidimo, da tudi druge evropske države uporabljajo ruske energente, čeprav to zaradi posrednikov ni videti na prvi pogled. Kot pacifist menim, da bi morali stremeti k temu, da se obe strani usedeta in poskušata dogovoriti, da lahko začnemo graditi mir v Evropi.«
Vrniva se domov. Pri obravnavi interventnega zakona ste z italijanskim kolegom prispevali glas za amandma glede ureditve nasipov ob reki Muri in tudi uspeli skupaj z SD, SDS in NSi. Je lahko takšno pisano »koalicijo« pričakovati tudi pri glasovanjih v prihodnje?
»Jaz nisem gledal na to, kdo je bil pobudnik amandmaja. V okolici lendavske občine in drugod v Prekmurju smo imeli težave z razlivanjem Mure, tudi sam sem šel pomagat in upam, da sem vsaj malo prispeval k temu, da nam voda ni povzročila tako velikih težav. Temu se lahko zoperstavimo zgolj z nasipi in to je bil tudi predlog stroke. Če so sredstva na razpolago, zakaj jih ne bi uporabili? Pri moji podpori ni pretehtalo to, katera stranka je to predlagala. Tudi v preteklosti sem se vedno odločal tako, kot sem menil, da je za narodnostno mešano območje in celotno regijo najbolj primerno. Amandma je uspel in upam, da bo projekt izpeljan. V državnem zboru smo navsezadnje, da delamo v dobro ljudi.«
Ne gre pa za kršitev dogovora, ki ga imate z vlado?
»Mi nimamo dogovora, da bi morali zmeraj glasovati skupaj s koalicijo, naše sodelovanje, kar se tega tiče, ni obvezujoče. Niti nisem dobil kakšnega klica, zakaj sem tako glasoval, in če bi bilo treba ponovno glasovati, bi storil isto. V prejšnjem mandatu je bila podobna zgodba glede frackinga. Vlada je podpirala, jaz sem bil izrazito proti, na koncu pa je tudi vlada storila korak nazaj. Vedno gledam na interese naše skupnosti in ne na interese aktualne oblasti. Tudi če imam z vlado sklenjen dogovor o sodelovanju.«
Po začetnih tenzijah Klub pomurskih poslancev deluje v polni sestavi, vložili ste tudi nekaj skupnih pobud in vprašanj, a glede na zadnji zavrnilni odgovor v zvezi s pomurskim arhivom vlade niste prepričali še z niti eno. Ima vlada posluh za potrebe Pomurja?
»Menim, da je dobro in pomembno, da poslanci sodelujemo, tudi če prihajamo iz različnih političnih skupin. Kot pa ugotavljate, velikokrat pri naših pobudah nismo uspešni. Včasih se zalomi že na kakem ministrstvu, včasih v državnem zboru, kjer strankarska pravila naredijo svoje. Prepogosto sem v teh petih letih slišal stavek 'za to nimamo pravne podlage'. Včasih imam občutek, da države ne vodijo politiki, ampak jo vodi neka višja uradniška struktura, ki pa velikokrat nima resnega namena, da bi se stvari spremenile. Imajo utečeno stanje, ki jim ugaja, zato če želimo v tej državi nekaj spremeniti, tu naletimo na odpor. Politika je včasih prešibka in bi morala biti bolj aktivna in se postaviti za tiste ideje, ki se rodijo pri nas. Poslanci smo tisti, ki smo na terenu, se pogovarjamo z ljudmi in institucijami in vemo, kaj to območje potrebuje. Dokler ne bomo imeli v Pomurju samostojnih zavodov, bo status regije šibkejši, kot bi moral biti.«
Bili ste več kot desetletje tudi prvi mož Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, a ob lanskih volitvah v svet skupnosti je prišlo do zapleta, saj so vas v lendavski madžarski skupnosti na neki način blokirali. Je še kaj grenkega priokusa zaradi razpleta ali ste po svoje tudi zadovoljni, saj ste se sedaj končno otresli očitka o nezdružljivosti funkcij, ki vas je spremljal zadnja leta?
»Vprašanje nezdružljivosti bi tudi v tem mandatu lahko odprli pri marsikom, a ne bom o tem. Če si v politiki, nekega razočaranja ne smeš pričakovati, kot človek pa sem seveda bil razočaran nad mnogimi. Ravno tisti, ki so v preteklih letih dobili največ projektov, so se odločili tako, kot so se. Jaz sem to dostojanstveno sprejel, ljudje so me vendarle prej izvolili za poslanca, kar pomeni, da mi zaupajo, in to je zame najpomembneje. Pri teh sedmih ljudeh, ki so nekako želeli ustvariti novo narodno skupnost, pa so očitno bili v ospredju drugi interesi. Bomo videli, kako bo ta njihov 'restart' uspel. Če se malo pošalim, se mi zdi ta njihov novi zagon malce prepočasen, a upam, da me bodo ob koncu mandata demantirali. Je pa vsekakor čudno ... Veljal sem za najbolj uspešnega narodnostnega politika v celotnem Karpatskem bazenu, saj smo dobili največ sredstev na prebivalca. Lahko bi se zamislili, da nekako najbolj uspešnega politika odstavijo na način, kot so ga.«
Kako pa sodelujete z novim predsednikom? Dušan Orban je bil ne nazadnje vaš podpredsednik, zato bi lahko rekli, da lendavski puč, kot ste to takrat imenovali, ni v celoti uspel.
»S predsednikom imam dobro, korektno sodelovanje. Sodelovanje, kot sem ga imel kot predsednik madžarske skupnosti z nekdanjim poslancem Laszlom Gönczem, skušam nekako uvesti sedaj. Pogovarjamo se za zaprtimi vrati, in če glede posameznih vprašanj nimamo istega stališča, menim, da mora obveljati predsednikova beseda. Za madžarsko skupnost je dobro, da iščemo skupne rešitve.«
Kot poslanec madžarske narodne skupnosti verjetno tesno in dobro sodelujete tudi z drugimi občinskimi narodnimi samoupravami in tukajšnjimi župani, tudi s šalovsko madžarsko skupnostjo in županom Iztokom Fartkom.
»Ocenjujem, da imam z vsemi župani in narodnimi skupnostmi dobro sodelovanje. Občasno se slišimo in pogovarjamo o odprtih zadevah. Še naprej želim imeti z njimi dobre in pristne odnose, saj župani in predsedniki občinskih narodnih skupnosti najbolj poznajo zadeve na svojem terenu in jaz kot poslanec jim želim pomagati. Menim, da se v Prekmurju premalo sodeluje in je preveč miselnosti, da smo lahko sami uspešni. Jaz sem bil vedno ekipni igralec in upam, da bo tudi v prihodnje z župani in narodnostnimi politiki to sodelovanje vsaj tako dobro, kot je sedaj. So pa seveda odprta neka vprašanja, ki čakajo na odgovore, in upam, da bo tukaj slovenska vlada opravila svoj del.«
Dejali ste, da vam je uspelo združiti madžarsko skupnost v Prekmurju. Je madžarska skupnost v Prekmurju danes res enotna?
»To si štejem kot svoj največji uspeh. V času mojega vodenja smo bili pri skoraj vseh glasovanjih enotni, pa ne zato, ker bi imel jaz vedno prav, ampak zato, ker smo se pogovarjali in iskali dogovore ter rešitve, ki so bile za vse sprejemljive. Menim, da politika mora tako delovati, da poišče skupne rešitve. Ravno zadnjič mi je predsednik, ko smo odpirali dijaški dom v Dolgi vasi, z nasmeškom dejal, da skoraj ni projekta iz mojega mandata, za katerega ne bi poskusili najti rešitve za izvedbo. Menim, da smo bili v preteklih letih zelo uspešni, in verjamem, da se bo to sodelovanje v enotni madžarski skupnosti tudi nadaljevalo. Verjamem, da osebni interesi ne bodo pretehtali. Na žalost obstajajo indici, da so v nekaterih krogih osebni interesi močnejši od interesov skupnosti, a verjamem, da bodo ljudje spoznali, kdo so tisti posamezniki, ki delajo predvsem zase, in kdo smo tisti, ki skušajo nekaj dobrega narediti za našo skupnost in celotno regijo.«
Če prav razumem, tu namigujete na lendavsko madžarsko narodno skupnost in lendavskega župana Janeza Magyarja?
»Tega nisem povedal, a tudi zanikal ne bom.«
