V medijski hiši Vestnik bomo v avgustu in septembru izvedli intervjuje z vsakim od pomurskih poslancev, članom Kluba pomurskih poslancev. Intervjuji so nekoliko drugačni, saj potekajo ob sproščenem kosilu v eni od pomurskih gostiln, v občinah, ki so poslancem blizu. Po Jožefu Horvatu smo tokrat sedli za skupno mizo z enim od številnih novincev iz vrst Gibanja Svoboda, Tinetom Novakom iz Černelavec v Občini Murska Sobota. Novak je tako kot ostali njegovi poslanski kolegi moral prekiniti parlamentarne počitnice, ki jih sicer preživlja doma s pisanjem magistrske naloge o kadrovanju v državnih podjetjih, saj je minulo sredo potekala izredna seja državnega zbora, na kateri so poslanci obravnavali novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Intervju je zaradi katastrofalnih poplav, ki so prizadele celotno državo, sicer visel na nitki, a smo ga nato vseeno uspeli izvesti v restavraciji Lounge Expano v Murski Soboti.
Kako se je Tine Novak odločil, da bo šel v državno politiko?
»Bilo je dokaj organsko in ne strogo načrtovano. V letu pred volitvami sem zaradi nasprotovanja določenim ukrepom prejšnje vlade začel aktivneje spremljati politiko, tako sem tudi zaznal, da se formira nova opcija na sredinskem poslu. Nepričakovano sem dobil klic cimra iz študentskega obdobja, če se želim pridružiti zgodbi Gibanja Svoboda, ki jo ustvarja Robert Golob. Nisem dolgo razmišljal in že naslednji dan sporočil, da lahko računajo name. Njihova odločitev je nato nekoliko visela v zraku, a so me potem v začetku marca lanskega leta obvestili, da sem njihova izbira, in vse ostalo je zgodovina. Zaplet s štetjem glasov je sicer poskrbel za nekaj drame in je trajalo kakšnih sedem dni, da je državna komisija spoznala zmoto, zato sem izvolitev slavil z zamikom.«
Je politika v praksi takšna, kot ste si jo predstavljali?
»Pred vstopom v politiko sem si ustvaril določeno mnenje in gojil določena pričakovanja, a nič te ne more pripraviti na realnost. Politični parket je res vznemirljiv, zanimiv … Politika ni le ustvarjanje in sprejemanje zakonov, kot sem si kot pravnik predstavljal, je mnogo več. Predvsem je pomembno iskanje kompromisov, poslušanje sogovorcev in usklajevanje različnih interesov. Ves ta proces ni vedno enostaven, je pa vedno vreden. Ni mi žal za vstop v politiko.«
Kako poteka delo v rekordno veliki poslanski skupini? Zagotovo ni vse tako lepo, kot kažete navzven.
»Nas je 41, neverjetna skupina izjemnih posameznikov, in vprašanje zunanje javnosti, če smo homogeni in kohezivni, je povsem na mestu. Oba veva, kako težko je ohranjati povezanost neke delovne skupine, če ta presega pet članov, kaj šele, ko jih je 41. Moram pa povedati, da smo zelo homogeni, med nami vlada sozvočje. Zelo cenim, da je dopuščena subjektiviteta vseh posameznih poslancev, k temu nas spodbuja tudi vodstvo. Vsak lahko prispeva svoje mnenje, ta pa na koncu usklajujemo pod vodstvom vodje poslanske skupine Boruta Sajovica, ki je politik z dolgoletno kilometrino, zato brez težav na koncu najdemo skupni imenovalec.«
Ima pa zadnjo besedo Robert Golob?
»Kar se tiče vsebine, prepušča dokaj proste roke poslanski skupini. Zagotovo pa kot odgovoren in nadarjen strateg usmerja našo vizijo, kar konec koncev tudi mi od njega pričakujemo.«
Kakšni pa so odnosi s poslanskima skupinama SD in Levica, ki sta malčka napram Gibanju Svoboda? Njihovi poslanci so verjetno pogosto preslišani.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
»To je verjetno stvar perspektive. Odvisno, koga bi vprašali. Moj občutek je, da so glede na moč posamezne poslanske skupine zelo dobro slišani. Vsak njihov predlog gre v skupno usklajevanje, jasno pa je, da nimamo vedno enakih stališč. Bilo bi celo nezaželeno, če bi jih imeli. Vsaka stranka prinaša svojo perspektivo in vrednote, na koncu pa je pomembno, da se uskladimo. Tudi, če je teh krogov usklajevanj več.«
Že na konstitutivni seji državnega zbora je udarila politična realnost, kar je na koncu vodilo tudi v začasen razpad Kluba pomurskih poslancev.
»To je mogoče tudi del odgovora na vprašanje o moji predstavi o politiki – dokaj hitro sem izgubil začetno naivnost. Na prvi konstitutivni seji je opozicija vložila paket 30 zakonov, kar v postopkovnem smislu pomeni, da so blokirali naše delo. Seveda smo to razumeli kot nagajanje oziroma doživeli neke politične frustracije, kar je žal privedlo tudi do deaktivacije delovanja Kluba pomurskih poslancev. Vso to blokado pa smo v skladu z vsemi zakonskimi roki rešili in si zastavili svojo pot.«
Po mnenju poslanskega kolega Jožefa Horvata se je izstop koalicijskih poslancev zgodil po volji Goloba.
»Sem bral intervju in zaznal, da deli ta občutek, ampak moram povedati, da je Golob že ob začetku mandata imel debelejšo kožo, zato njegov odziv ob blokadi našega delovanja ni bil tako močan. Manj smisla v luči tega razočaranja smo videli mi sami, ampak k sreči so se glave hitro ohladile, zato zdaj klub deluje s polno paro, jaz pa sem prevzel vajeti.«
Kako bi sicer ocenili delovanje opozicije – je katera od strank, SDS ali NSi, konstruktivna opozicija?
»Opozicija je ključen del demokracije, saj nas spodbuja k boljšim rešitvam in dialogu ter nastavlja ogledalo vladi v imenu ljudstva. Med opozicijskima strankama zaznavam neko diskrepanco, kar se tiče njune konstruktivnosti. Znotraj NSi sem spoznal nekaj posameznikov, ki delujejo zelo konstruktivno in odgovorno, kar zelo pozdravljam. To je prava pot, če hočemo graditi neko skupno vizijo razvoja Slovenije. Pri SDS pa vsaj pri neki skupini posameznikov opažam ekstremizem in lahko brez kančka slabe vesti povem, da nasprotujejo za vsako ceno. Ne zavoljo konstruktivnosti, ampak z željo rušenja naših naporov in aktivnosti.«
Je prijateljevanje s kolegi iz opozicije dovoljeno?
»Ni prepovedano, je prepuščeno volji posameznika. Jaz načeloma nimam težav spiti kavice s kolegi iz opozicije.«
Ali med vlado in poslansko skupino teče tok informacij ves čas neprekinjeno v obe smeri?
»Že v začetku smo vzpostavili razne komunikacijske kanale za čim boljši pretok informacij med vlado in našo poslansko skupino. Golob ima tudi v kabinetu državno sekretarko Mašo Kociper, ki je zadolžena za čim boljšo komunikacijo na tej ravni. V skupini, kjer smo prisotni vsi poslanci, so prisotni tudi vsi ministri iz kvote Gibanja Svobode, tako da s pridom izkoriščamo komunikacijska orodja sodobne tehnologije.«
Kakšen je Robert Golob kot predsednik stranke?
»Trdno ima vajeti v svojih rokah, seveda z razlogom. Krasi ga neverjeten občutek za usklajevanje vseh posameznih interesov, vidi vse majhne podrobnosti. Njegova moč pa izhaja ravno iz vseh točk, ki mu jih predamo posamezniki, saj zna z njimi zgraditi širšo sliko in videti onkraj očitnega ter na podlagi tega gradi skupno strategijo, ki ji nato vsi sledimo. Na ta način so uslišani vsi interesi. Takemu vodji s takšnimi karakteristikami res ni težko slediti. Te karakteristike prenaša tudi na vodenje države.«
Vendarle podpora vladi v zadnjih mesecih pada. Napovedanih je bilo kup reform, zdravstvena kot najpomembnejša, a rezultatov še ni videti. Zdaj bo pa javnost še najbolj ocenjevala delo vlade na podlagi njenega odziva na to poplavno katastrofo.
»Jasno je, da se v takšnih okoliščinah vse prioritete predrugačijo, zdaj je najpomembnejša sanacija škode po poplavah. Smo pa po zgodovinskem rezultatu lansko jesen res zaznali trend upadanja podpore. Razumljivo je, da tak volilni rezultat ustvari neverjetno pričakovanje javnosti. Ocenjujem, da je javnost najbolj nezadovoljna s stanjem v zdravstvu, a tukaj moramo biti iskreni, saj se je ta problematika kopičila zadnjih 30 let, pristop, ki ga je prinesel nekdanji minister Loredan, pa ni bil najbolj optimalen. V tem preizkusu oziroma stresnem testu, kot ga je poimenoval sam, se je pokazalo, da so zasebniki bistveno bolj prilagodljivi, kar se tiče krajšanja čakalnih vrst, javni zavodi, ki pa nosijo največje breme na tem področju, pa nekoliko manj. Sedaj smo drugače postavili pravila igre in omejili neselektivno zlivanje denarja vsem akterjem v zdravstvu, na prvem mestu bodo javni zavodi s točno naštetimi aktivnosti, ki bodo plačane nad običajnim obsegom. Prepričan sem, da bo to pravi pristop, in sem optimist. Si pa želim, da bo bodoči minister glede skrajševanja čakalnih vrst uvedel neke merljive rezultate, da se bo vlada lahko zavezala, za koliko bo vsako leto skrajšala čakalne vrste.«
Povejva še nekaj o pomembnih regijskih projektih. Veliko jih bo glede na situacijo sedaj še bolj porinjenih na stran, je pa tu ena regijska tema, ki ste si jo nekako vzeli za svojo – geotermija. Tukaj verjetno ne morete biti zadovoljni z napredkom.
»Ne, kljub aktivnim prizadevanjem ne morem biti zadovoljen. Veseli me pa dejstvo, da smo vsi pomurski poslanci enotni, da moramo zadeve spremeniti. Res je tudi, da je geotermija zelo kompleksno področje, kjer prihaja do usklajevanj različnih interesov – gospodarskih in okoljskih. Dajem pa zavezo, da bomo do konca mandata uredili neko vzdržno rešitev – da bomo razvili model, ki bo finančno nagrajeval uporabnike geotermije, ki jo uporabljajo na trajnostni način. Kar pa se tiče ostalih pomembnih regijskih projektov, za katere upam, da se bodo kljub drugačnim prioritetam zaradi poplavne škode izvedli, je definitivno med njimi gradnja soboške vzhodne obvoznice. Tukaj ne sedim križem rok in sem ravno nedavno imel sestanek z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek na to temo. Konec meseca bom na njeno povabilo na sestanek na ministrstvo vzel soboškega župana Damjana Anželja, da ji predstaviva načrt dela z namenom, da se ta časovnica, ki je sedaj predvidena, ne bi še dodatno zamaknila. Naš cilj je, da bi stroji zaropotali leta 2025 in bi leta 2026 že imeli vsaj en krak vzhodne obvoznice. Na tem sestanku bova ministrico povabila tudi na terenski obisk in ji predstavila nevzdržno stanje na cestah, posebej prometne zamaške, zaradi katerih naša industrijska cona izgublja na privlačnosti za tuje investitorje.«
Omenili ste soboškega župana, kakšno je sodelovanje z njim?
»V Murski Soboti smo imeli na lanskih volitvah svojega kandidata, ki žal ni bil izvoljen, na splošno pa sem zadovoljen z volilnim izidom. Gibanje Svoboda je dobilo osem mestnih svetnikov, enako kot SD, zdaj pa z njimi tvorimo koalicijo in imamo možnost, da aktivno vplivamo na nadaljnji razvoj mestne občine. Tudi sam sem imel priložnost spoznati župana Anželja pri svojem delu in lahko povem, da operativno zelo dobro vodi občino ter ima dober občutek za demokratičen proces, zato z moje strani ni nobenega razloga za nezadovoljstvo.«
V politiko ste prišli ravno iz enega od javnih zavodov v lasti murskoboške občine, Razvojnega centra Murska Sobota. Področje regionalnega razvoja vam je tako dokaj blizu.
»V razvojnem centru sem bil zaposlen kot podjetniški svetovalec, kjer sem skupaj z zelo dobro ekipo oblikoval podporno podjetniško okolje. Prepričan sem, da smo ustvarili marsikatero dobro priložnost za naša podjetja in podjetnike. Nismo pa se ukvarjali zgolj s podjetništvom, ampak tudi z regionalnim razvojem – snovali smo vizije prihodnosti. Ena od teh se je manifestirala v objektu, kjer se nahajava – v Expanu.«
Kljub temu pa se težko znebimo občutka, da je Pomurje mnogokrat zapostavljeno in se prepočasi razvija.
»Žal tudi po mojem mnenju to drži. Tu vidim dva vidika. Kar se tiče delovanja poslancev – če želimo kar koli doseči za regijo, moramo biti bistveno bolj propulzivni kot ostali. Kolege spodbujam k temu, če hočemo preusmeriti fokus na razvoj naše regije. Na drugi strani pa se bo morala zaveza države, da bo enakomerno spodbujala razvoj regij, manifestirati v zakonodaji, ki bo favorizirala regijske projekte.«
Tukaj je še večna želja in potreba po pokrajinah.
»Tudi. Potrebna je krepitev nekih regionalnih struktur na način, da se regiji podeli večjo avtonomijo s krepitvijo vloge svetov regij, na koncu pa sledi še organizacija regij.«
V vladi imamo dva pomurska ministra, ki bi k temu lahko pripomogla.
»Zagotovo je tudi to dodaten faktor. Vedno, ko se pogovarjam z njima, mi pravita, da niti ena vladna seja ne gre mimo, da ne bi omenila interesa Pomurja. Vem, da v vladnih dvoranah naš glas dobro doni, in prepričan sem, da se bo to tudi dobro izkazalo v novi zakonodaji za krepitev regij. Gre navsezadnje za odgovornost ministra Jevška, kar me navdaja z dodatnim optimizmom.«
Kaj bo počel Tine Novak leta 2026? Kandidiral za mestnega svetnika, za poslanca ali celo oboje?
»Dobro vprašanje. Ravno politika me je še dodatno utrdila v prepričanju, da je življenje nepredvidljivo. Zelo težko napovem, kje bom takrat, zagotovo pa nadaljevanje moje kariere ne bo vezano na poslanski mandat. Lahko se odločim za ponovno kandidaturo, za mestnega svetnika sicer dvomim, v vsakem primeru pa si želim, da bom še naprej prispeval k razvoju našega okolja. Bodisi v pravniški karieri ali v gospodarstvu.«