Po ocenah Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) sta bili ravno pomurska in podravska regija med najbolj prizadetimi območji, v 24 urah je padlo toliko padavin kot maja v povprečju pol meseca. »V zadnjih štirinajstih dneh je padla nadpovprečna količina padavin, zato lahko rečemo, da te niso pustile posledic le na nekih težjih tipih tal, kjer je infiltracijska sposobnost padavinske vode nekoliko težja, ampak je ta voda povzročila ogromno poškodb tudi na lažjih tipih tal,« razlaga Stanko Kapun, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota.
Kot so v poročilu o škodi na kmetijskih rastlinah in površinah zaradi moče in poplav, ki so nastale v glavnem med 15. in 17. majem, zapisali pri KGZS, je voda, ki je poplavila kmetijske površine, marsikje na bolj nagnjenih površinah odnesla veliko zemljine, sprožili so se tudi plazovi. »Stanje je zlasti v Pomurju in Podravju katastrofalno. Govorimo o več kot tisoč hektarjih kmetijskih površin, ki so bile ali so še zalite. Škoda se zaradi moče pojavlja na vseh kmetijskih kulturah,« je še zapisano.
To je potrdil tudi Kapun. Kot pravi, vse tisto, kar je že posejano, kar je že vzniklo in raste, čuti posledice poplav in moče. »Rastline, ki imajo razvit koreninski sistem, se namreč na neki način sedaj dušijo, na drugi strani pa seme, ki še ni vzniklo, lahko gnili. V tleh v anaerobnih razmerah lahko pride tudi do razvoja gliv, ki poškodujejo seme. Lahko rečem, da so bile poškodovane vse kulture, še najbolj buče. Res je, da je buča izredno zahtevna kultura, prevelika vlažnost in stojna meteorna voda ji lahko tudi v normalnih razmerah zelo škodita.« Poleg tega sta med poljščinami bolj prizadeti še koruza in soja. Posevki, na katerih voda stoji več kot tri dni, bodo po ocenah KGZS prizadeti do te mere, da bodo rastline propadle. Tudi pri žitih je pričakovati pojav bolezni, predvsem tam, kjer so bila pod vodo ali so bila onesnažena z zemljino, zato je nujno čim prej, ko bo nosilnost tal to dopuščala, pristopiti k zaščiti pred glivičnimi boleznimi, še svetujejo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Vestnikova osebnost Pomurja je postala ambiciozna športnica
Medijska hiša Vestnik je s pomočjo bralcev izbrala Vestnikovo osebnost Pomurja minulega leta.
Kapun je izpostavil še prizadetost travnikov. Voda, ki je preplavila travnate površine, je namreč nanesla blato na posevke oziroma na trajne travnike. »Zato se sedaj postavlja vprašanje kakovosti voluminozne krme in kaj to pomeni za siliranje. Vemo namreč, da če prideta blato in zemlja v silažo, je lahko pribitek masleno-kislinskih bakterij večji, to pa lahko pokvari silažo in zelo zmanjša ješčnost te silaže.«
Na območju Pomurja, kjer je posejanih od 53 do 55 tisoč hektarjev kmetijskih površin, je škodo trenutno še težko ocenjevati. Počakati je namreč treba na to, kako bo z vznikom in kako bodo rastline prenesle večdnevno poplavljenost z vodo. »Jeseni smo skoraj polovico teh površin posejali z ozimnimi žiti, od ječmena, pšenice in tritikale, vse preostalo je čakalo na pomlad. Tudi gomoljčnice, kot je na primer krompir, gnijejo v zemlji. Rečemo lahko, da so poškodbe izredno velike in da bodo tudi izpadi prihodkov na kmetijah izredno veliki,« opozarja direktor KGZ Murska Sobota.
Z opravili na kmetijskih površinah je po mnenju stroke treba še počakati, da se zemlja dobro posuši, nato pa je treba s površin očistiti morebitne naplavine in nanose, kot so vejevje, kamenje in prod, ter posevke in nasade pregledati. Posevke poljščin in zelenjadnic ter sadno drevje in vinograde, ki so bili prav tako prizadeti, zaščititi pred boleznimi, tam, kjer so rastline propadle, pa opraviti ponovno setev ali saditev. »Kjer je še okrog 60 odstotkov vzniklih rastlin, se svetuje, da ta površina ostane zasejana, kjer pa je izpad večji, svetujemo ponovno setev poljščin. Zdaj sicer več nimamo nekega velikega izbora, kaj v tem času sejati.« Drugače je pri krompirju, tega več ni mogoče ponovno saditi. V Pomurju se namreč v največji meri sadijo rane sorte krompirja, ki so tudi z ekonomskega vidika boljše.
»Kar pa se tiče travniških površin, je zelo pomembno, da preverimo nosilnost tal. Ko je ta zagotovljena do te mere, da lahko kosimo, svetujemo takojšnjo košnjo, predvsem pa potem obračanje in sušenje za suho mrvo. Z obračanjem bomo del zemljine in blata potrosili nazaj na površino. Dejstvo pa je, da nekega velikega manevrskega prostora tudi za kmetijsko stroko v tem času več ni,« je še rekel Stanko Kapun.