Murskosoboška bolnišnica je imela konec septembra približno 2,5 milijona evrov izgube. Gre za medletno oceno poslovanja, pravi Marjan Maček, pomočnik direktorja za poslovne zadeve, je pa tak poslovni rezultat posledica predvsem manj opravljenih storitev v prvih treh mesecih tega leta. Regijska bolnišnica je namreč takrat še imela status covidne bolnišnice, zaradi česar so izvajali le nujne zdravstvene storitve. »Cene storitev zdravljenja covidnih bolnikov pa so bile tokrat več kot pol nižje od priznanih na začetku epidemije.« Poslovanje bolnišnice bremenijo tudi visoki stroški energije, še pravi Maček, ki so bili ob devetmesečju za 1,1 milijona evrov višji v primerjavi z enakim obdobjem lani. Bolnišnica tega izdatka ni mogla prenesti v ceno zdravstvenih storitev, je pa to lahko naredila zaradi dviga plač zaposlenim na osnovi vladnega sklepa.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Vlada zahteva ukrepe
Murskosoboška bolnišnica je z drugimi bolnišnicami, ki poslujejo z izgubo, posebej na očeh ministrstva za zdravje. Pričakovanja vlade do vodstev bolnišnic so jasna: poslovanje spraviti na zeleno polje. Zato je sredi leta bolnišnicam, ki tekoče poslujejo z izgubo, naročila, naj pripravijo sanacijske programe. Regijska bolnišnica je ukrepe za izboljšanje poslovanja pripravila že pred vladnim naročilom in jih julija tudi začela izvajati. Njihov učinek je vodstvo predstavilo svetu zavoda na nedavni seji, na kateri so člani sveta obravnavali tudi medletno poslovno poročilo. Nekateri člani so podvomili, da bo bolnišnici uspelo do konca leta popraviti poslovni izid in doseči pozitivno ničlo, vendar je svet zavoda poročilo potem vendar sprejel.
Vodstvo je še do nedavnega napovedovalo, da je poslovno leto mogoče končati brez izgube, toda zdaj je že jasno, da tega ne bodo dosegli. Ta napoved vodstva je povezana z ustvarjanjem več prihodkov zaradi povečanega obsega dela zdravnikov oziroma zdravstvenih ekip tako v rednem delovnem času kot z dodatnim delom v popoldanskem času. S tem bi lahko nadomestili vsaj polovico primanjkljaja pri opravljenih storitvah v prvih treh mesecih, poudari pomočnik direktorja za poslovne zadeve. Zdravniki so že opravili za enajst odstotkov večji obseg dela oziroma storitev kot v enakem obdobju lani, večina teh pa za dodatno plačilo dela še popoldne.
Trda pogajanja z dobavitelji
Prvi finančnik v regijski bolnišnici poudari še pozitiven učinek zniževanja stroškov, kar so dosegli z zmanjševanjem nadurnega dela in storitev zunanjih izvajalcev, napoveduje pa tudi še bolj trda pogajanja z dobavitelji. Na prihodkovni strani vodstvo bolnišnice pričakuje tudi plačilo vseh opravljenih storitev, saj v nekaterih dejavnostih presegajo programe dela, ki naj bi ga realizirali po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prav tako so večkrat predlagali plačniku zdravstvenih storitev višje plačilo za obravnavo bolnikov v opazovalnici urgentnega centra. Tu so namreč opravili za 950 tisoč evrov več storitev, kot jih bo ZZZS dejansko plačal.
Kljub ukrepom, s katerimi želijo v bolnišnici izboljšati poslovanje, bolniki ne bodo prikrajšani pri zdravljenju za ustrezna zdravila, pripomočke in materiale, še poudari Marjan Maček. Poudari tudi, da na poslovanje bolnišnice nimajo vpliva naložbe, ki jih je bolnišnica že izvedla ali jih še bo. Denar zanje je namreč sestavljen iz več virov. Bolnišnica prispeva sredstva amortizacije, preostali del pa zagotavljajo ministrstvo za zdravje iz posebnega naložbenega sklada ter evropski skladi.
Zamenjave v zraku
Vlada je hkrati s pričakovanjem, da bolnišnice poslujejo pozitivno, prek svetov zavodov že okrepila nadzor in napovedala profesionalizacijo članov v svetih zavodov. V zraku pa so tudi že napovedi glede morebitnih sprememb pri vodstvenih ekipah. »Tudi če bi letošnje poslovno leto končali s primanjkljajem, je vodstvo bolnišnice sposobno z ukrepi v naslednjem letu spraviti poslovanje na pozitivno nulo. Zato ne razmišljamo o tem, da bi ustanovitelj sprejel neke ukrepe glede vodenja,« odločitev vlade komentira Marjan Maček, pomočnik direktorja za poslovne zadeve. Dodal je še, da ustanovitelju tudi redno poročajo o vseh subjektivnih in objektivnih težavah, ki vplivajo na poslovanje.