Začasni podatki statističnega urada kažejo, da smo oljnice letos pridelovali na nekaj manj kot 9900 hektarjih. Največji del teh površin je bil namenjen pridelavi buč za olje, z njimi je bilo posajenih 4500 hektarjev. Na kmetiji Vitez iz Tešanovec so imeli posajenih 17 hektarjev buč, ki so jih že spravili, pobrana semena pa bodo kmalu začeli predelovati v olje. »Približno osem let imamo registrirano dopolnilno dejavnost, zato večino bučnega olja prodamo doma, preostali del pa javnim zavodom, s katerimi imamo sklenjene pogodbe,« je dejal Denis Vitez, mladi prevzemnik kmetije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Vitezovi posušeno seme skladiščijo doma, enkrat tedensko določeno količino odpeljejo k oljarju, s katerim sodelujejo. »V eni predelavi iztisnemo od 120 do 150 litrov olja, ki ga nato v približno enem tednu prodamo. Olje je tako vedno sveže, hkrati poskrbimo, da imamo pridelek v zalogi vse leto in sezone ne prekinjamo. Tudi zato smo pred približno tremi leti razširili njivske površine, posajene z bučami, saj imamo tako brez dokupa zagotovljeno lastno surovino med letom.« Njihova letošnja letina je bila količinsko nekoliko nad povprečjem v primerjavi s prejšnjimi leti, prav tako ne opažajo zmanjšane kakovosti pridelka. »Seveda se bo to najbolje videlo pri predelavi,« je še povedal mladi prevzemnik kmetije Vitez.
O nekoliko manjših količinah bučnih semen, ki jih odkupuje od okrog 60 pomurskih kmetov, poroča Boštjan Premoša iz Mlinarstva in oljarne Premoša iz Turnišča. »Letošnja letina je bila za tretjino manjša kot lanska. Povprečje mokrih bučnih semen je bilo približno 1300 kilogramov na hektar, lani so se te številke gibale med 1800 in 2000 kilogrami na hektar. Na slabšo letino je zagotovo vplivalo vreme, saj je bilo spomladi ob saditvi veliko vlage, ko so buče cvetele in dozorevale, je bila suša, v vmesnem času pa ponekod še toča. Vse to je vplivalo tudi na kakovost, saj so semena nekoliko manjša, kar pomeni, da je za en liter olja potrebnih več zrn, približno od 2,5 do 3 kilograme,« pravi Premoša.
V njihovi oljarni, kjer so zaposleni štirje delavci, so za potrebe sušenja bučnega semena pred enajstimi leti kupili sušilne stroje. V sušilnici v enem dnevu posušijo do dvajset ton semena, poleg tega imajo od lani še skladiščno halo, kjer vsa odkupljena semena skladiščijo. V oljarni predelajo od 150 do 180 kilogramov semen na uro, v osmih urah tako predelajo od 1000 do 1200 kilogramov semen v bučno olje. »Olje prodajamo več slovenskim partnerjem, nekaj tudi na Madžarsko, semena, ki jih očistimo in sortiramo s strojema, ki smo ju nabavili letos, pa prodajamo tudi za pekarsko industrijo,« še pove Boštjan Premoša.
