Posvet v Gornji Radgoni: vsak četrti 17-letnik pije alkohol vsaj enkrat na teden

V Mladinskem centru (MC) Gornja Radgona so gostili 21. posvet iniciative Zavoda Vozim Heroji furajo v pižamah. Iniciativa za manj voženj pod vplivom alkohola in psihoaktivnih snovi (PAS) je združila mlade iz Srednje gostinske in turistične šole Radenci, strokovnjake in lokalne odločevalce, ki so iskali rešitve v lokalnem okolju. V uvodu je vodja MC Gornja Radgona Maja Klenovšek predstavila rezultate vprašalnika fokusne skupine, v katero je bilo vključenih več kot sto mladih, starih med 17 in 18 let, ki so večinoma še brez vozniškega izpita ali so v procesu njegovega pridobivanja. Podatki so pokazali, da se vsak sedmi vprašani usede v avto z voznikom, ki je vidno pod vplivom alkohola. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je mladim alkohol enostavno dostopen, to so potrdile tri četrtine vprašanih.

V nadaljevanju je Simona Felser iz Javne agencije RS za varnost prometa predstavila nekaj statističnih podatkov. Izpostavila je, da je alkohol v Sloveniji širši družbeni problem. V letu 2022 je zloraba alkohola botrovala skoraj 1600 prometnim nesrečam, v katerih je umrlo 17 udeležencev. Dobra petina povzročiteljev je bila alkoholizirana, če dodamo še psihoaktivne snovi, pridemo na tretjino. Število prometnih nesreč, ki jih povzročijo mladi med 18 in 24 letom pod vplivom alkohola, se v zadnjih treh letih spet povečuje, leta 2022 je bilo takšnih prometnih nesreč 187, pri tem je ena oseba umrla, 15 jih je bilo huje, 84 pa lažje telesno poškodovanih. »V lanskem letu je bilo med povzročitelji prometnih nesreč tudi sedem mladostnikov v starosti od 15 do 17 let. Gre za podatke, ki nas skrbijo in kažejo, da bo potrebnega še več nadzora, preventive in ozaveščanja. Dejstvo je, da bi bilo mogoče vsako tako prometno nesrečo preprečiti,« je povedala Felserjeva.

Izjemno nevarno je prepričanje, da smo zaradi manj popitega alkohola v prometu na varni strani. Lani se je v okoliščinah, v katerih so imeli povzročitelji prometnih nesreč v sebi še zakonsko dovoljeno mejo alkohola, zgodilo 300 prometnih nesreč, v katerih je umrlo šest oseb, 32 jih je bilo huje, 122 pa lažje telesno poškodovanih. »Alkohol ni neposredno kriv za prometne nesreče, odgovoren je vsak, ki se pod v njegovim vplivom poda v promet,« tako Felserjeva, ki je dodala še, da se odnos do alkohola in drog začne oblikovati v družini. Po ugotovitvah strokovnjakov postane skoraj polovica otrok, ki začnejo piti v času osnovne šole, zasvojenih z alkoholom, do česar lahko pride že po enem letu. Zaradi lahke dostopnosti do alkohola danes vsak četrti 17-letnik pije alkohol vsaj enkrat na teden. Zgled, ki ga postavijo starši, je zato ključen.

Na posvetu je svojo zgodbo o tem, kako je doživela prometno nesrečo in pristala na invalidskem vozičku, delila tudi Mariborčanka, ki živi v Murski Soboti, Anita Trebše. »Prometno nesrečo sem doživela 11. novembra 2002, na martinovo. Zgodila sem je na cesti Odranci–Beltinci. Sosed me je prosil, če ga lahko odpeljem v Žižke. Najprej sem ga zavrnila, ker smo imeli obiske in ravno povečerjali, vendar sem imela slabo vest, ga poklicala nazaj in rekla, da če bo hitro, ga odpeljem. Ko sem ga odložila, sem nazaj grede hitela domov. Imela sem veliko hitrost, tam, kjer je omejitev 90, sem vozila 140, nisem bila pripeta. Nasproti je pripeljal avtomobil, ki je vijugal na mojem voznem pasu. Ustrašila sem se in zavirala. V tistem sunku me je ujela bankina in vrglo me je v jarek, kjer sem obležala.« Tri mesece je preživela na mariborskem kliničnem centru, nato je zdravljenje nadaljevala na URI Soča. Epilog: paraplegija in doživljenjska prikovanost na invalidski voziček. »Okolica misli, da ti nič ne manjka, si pač na vozičku, ampak ne vedo za vse tiste težave, ki se ne vidijo na zunaj. Posledice so lahko izguba mišic, kronične bolečine, okvara motoričnih funkcij, krči, preležanine, nezadovoljstvo, težave s senzibilnostjo, občutek nekoristnosti, težave z odvajanje vode in blata, izguba službe, uroinfekti, travme, zaprtost, misel na samomor ... Vse to sem imela tudi sama,« je povedala Trebšetova.

Sledila je okrogla miza, na kateri so o problematiki spregovorili Jasmina Črnko Papič z NIJZ, Jure Smolič z Javne agencije RS za varnost prometa, Srečko Šteiner, prometni inšpektor s Policijske uprave Murska Sobota, in Mia Zupančič z Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. Kot je povedala Črnko Papičeva, je v letu 2021 vsak prebivalec, starejši od 15 let, popil 85 litrov piva, 45 litrov vina in štiri litre žgane pijače. Alarmanten je podatek, da v Sloveniji z alkoholom povezanimi vzroki vsak dan umrejo tri osebe in vse to so smrti, ki bi jih lahko preprečili. »V Sloveniji 80 odstotkov odrasle populacije pije alkohol. To nam pove, da smo mokra kultura, alkohol je prisoten v običajih in lahko dostopen, vse to se prenaša iz roda v rod. Poleg tega imamo zelo nekritičen odnos do alkohola. Če je nekdo opit, nam je to smešno, ko pa kdo razvije odvisnost od alkohola, ga stigmatiziramo.«

Jure Smolič je predstavil najpogostejše vzroke za prometne nesreče med mladimi. Prvi dejavnik so pomanjkljive izkušnje, mladi tudi hitreje posežejo po telefonu med vožnjo, poslušajo glasno glasbo, so raztreseni, neprevidni. Radi se dokazujejo vrstnikom, ne upoštevajo predpisanih hitrosti, med vzroki pa je tudi uporaba alkohola in prepovedanih drog pred vožnjo. Raziskave kažejo tudi, da so velika odstopanja med mlajšimi in starejšimi vozniki kar se tiče uporabe varnostnega pasu, in sicer ga mladi uporabljajo redkeje.

Srečko Šteiner je pojasnil, da še večji problem kot vožnja pod vplivom alkohola med mladimi predstavlja vožnja pod vplivom PAS, pri starejših pa vožnja pod vplivom zdravil. »Že pred leti smo ugotovili, da je prava pot to, da tiste mlade, ki še nimajo vozniškega izpita, ozaveščamo s predavanji in delavnicami, rešitev so tudi represivni ukrepi. Policistu ni cilj, da nekomu odvzame vozniški izpit, ampak da vinjeno osebo izloči iz prometa, da ne pride do prometne nesreče.«

Da je alkohol mladim lahko dostopen, je potrdila Mia Zupančič. Na zvezi izvajajo raziskavo, t. i. skrite nakupe. Gre za to, da mladoletniki skupaj z inšpektorjem in mladinskimi delavci gredo v trgovine preverit, ali lahko kupijo alkohol. Rezultati niso obetavni, saj so v letu 2022 v skoraj 60 odstotkih mladi lahko kupili alkoholne pijače. »Prodajalci se ne zavedajo svoje odgovornosti in dogaja se, da pogledajo dokument ravno toliko, da ga pogledajo, ali pa napačno izračunajo starost osebe. Težava je tudi ta, da mladi v lokalnem okolju točno vedo, kje lahko pridejo do alkoholnih pijač, zato lahko s takšnimi akcijami zgolj ozaveščamo. To je tudi cilj – posameznika informirati, kakšne težave lahko prinese uživanje alkohola.«