Ministrstvo za kulturo v letu 2023 izvaja pomembne reforme kulturnega modela. Spremenilo bo veljavni nacionalni program za kulturo, spisalo spremljajoči akcijski načrt, spremenilo krovni zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, hkrati pa izvedlo tudi reformo statusa samozaposlenih v kulturi.
Vodstvo ministrstva bo obiskalo vseh dvanajst slovenskih regij. Na posvetih o viziji kulturne politike bo prisluhnilo predlogom javnosti ter predstavilo ključne točke novih smernic kulturne politike s ciljem skupnega oblikovanja kulturnega modela prihodnosti. Predstavniki ministrstva želijo prisluhniti deležnikom na terenu in z njimi sooblikovati rešitve za skupne izzive ter sooblikovati družbeni ekosistem, v katerem bosta kultura in umetnost lahko prispevali k povezani družbi, trajnostni prihodnosti ter delovali v javno dobro.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Derbi soboške MNL odločen v prvem polčasu
Derbi 21. kroga v 1. medobčinski nogometni ligi Murska Sobota je bil v Dokležovju, kjer so se domačinom nasproti postavili nogometaši iz Bogojine.
V marcu so predstavniki ministrstva obiskali Celje, Kranj, Trbovlje, Krško, Maribor in Mursko Soboto. Prvih šestih regijskih posvetov so se udeležili predstavniki 55 različnih slovenskih občin in prispevali 153 pobud in predlogov. Ključne teme so bile decentralizacija, dostopnost kulture (finančna dosegljivost, povezanost kulturnih prizorišč z javnim prometom, dostop za osebe z gibalno in senzorno oviranostjo), debirokratizacija in digitalizacija postopkov, skrb za slovenski jezik in izzivi hiperprodukcije. Zadnje so izpostavili udeleženci posveta v Murski Soboti, kjer so bili kot predstavniki ministrstva za kulturo prisotni vodja sektorja za raziskave, razvoj in medpodročno povezovanje Tadej Meserko, državni sekretar Marko Rusjan in svetovalka ministrice za kulturo Kim Komljanec.
Hiperprodukcijo bo v ospredje postavil tudi akcijski načrt kot spremljajoč dokument novega nacionalnega programa za kulturo. Zmanjšanje hiperprodukcije lahko po mnenju ministrstva za kulturo prispeva k manjši izgorelosti delavk in delavcev v kulturi, omogoči daljše in bolj poglobljene umetniške procese, z odpravljanjem te težave pa lahko prispevamo tudi k boljšim delovnim razmeram in plačilu samozaposlenih ter drugih delavk in delavcev v kulturi.