Kostarika, dragulj Srednje Amerike, je država, ki skriva v sebi neskončno bogastvo narave – od osupljivih plaž, ognjenikov do tropskih gozdov. Majhna država z 51.100 kvadratnimi metri površine meji na Nikaragvo, Panamo, Karibsko morje in na Tihi ocean. Čeprav govorimo o majhni državi, je dom več tisoč rastlin in živali. V nasprotju s številnimi drugimi državami v tej regiji Kostarika že desetletja uživa v demokraciji in stabilnosti, kar jo naredi še bolj privlačno za turiste.
Na tržnici z resnično podobo
Najino potovanje je zajemalo raziskovanje njenih skritih zakladov, ki se raztezajo od tropskih gozdov do sončnih plaž, od ognjenikov pa vse do razgibanih mestnih središč. A kot vsako dobro potovanje se je tudi najino začelo v glavnem mestu, San Joseju.
Na prvi pogled San Jose morda ne navduši – zdi se kot preprosto funkcionalno mesto, ki bolj kot na turiste meri na lokalne prebivalce. A ko si vzameš čas, da raziščeš njegove skrite kotičke, se začne razkrivati njegova prava narava. Med bivanjem v San Joseju sva se z veseljem prepustila mestnemu vrvežu, raziskovala ulice, ki so naju vodile do osrčja mesta – osrednje tržnice. Tam sva se prvič srečala z resnično podobo Kostarike. Na tržnici sva okusila različno lokalno sadje, ki naju je takoj očaralo. Med vsemi eksotičnimi sadeži, kot so granadilla, marakuja, karambola in noni, naju je najbolj navdušila granadilla, sadež z oranžno lupino, ki spominja na nekakšen sivi gel, obdan s semeni. Njegov okus naju je tako prepričal, da sva ga kar nekajkrat ponovno kupila.
Granadilla naju je presenetila, medtem ko sva bila pri noniju bolj previdna – njegov značilni vonj, ki ga mnogi opisujejo kot sirov sadež, naju ni povsem prepričal. Med temi sadeži je bil tudi pejibaye, ki ga domačini uživajo z majonezo. Z naju je bil ta sadež preveč poseben ali pa preprosto ni ustrezal najinemu okusu. Vseeno pa sva uživala v raziskovanju teh eksotičnih dobrot, ki so nama prinesle prvi pravi stik s kostariško kulturo in njihovimi navadami.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Že zelo hitro med obiskom Kostarike sva imela priložnost okusiti tudi njihov tradicionalni zajtrk, znan kot gallo pinto. Ta okusna jed je preprosta, a hkrati polna bogatih okusov, saj združuje kombinacijo riža in črnega fižola, ki sta začinjena s svežimi zelišči in začimbami. Postrežejo jo skupaj z ocvrtimi jajci, zrelimi ocvrtimi bananami, svežim sirom in kruhom ob strani, ne manjka niti skodelica kostariške kave ali sveže iztisnjenega soka. Na ta način sva še bolj začutila pristnost kostariške kulture ter gostoljubnost domačinov, ki prisegajo na preprosto, a zelo raznoliko kulinariko.
Pravi čar zunaj mest
Čeprav je San Jose čudovito mesto s svojo lastno identiteto, sva vedela, da pravi čar Kostarike leži zunaj mest. Tako sva se odločila, da se podava proti ognjeniku Poas, ki se dviga severno od San Joseja. Poas je eden najbolj aktivnih ognjenikov v Kostariki, poznan po svojih izbruhih plina.
Ko sva se približala kraterju, sva v zraku zaznala močan vonj po žveplu. Plini so tako močni, da sčasoma začneš težje dihati in čutiti neprijetno bolečino v pljučih, zato se ne priporoča daljše zadrževanje tam, še posebej ne astmatikom. Kljub temu je bil obisk Poasa eno izmed najbolj nepozabnih doživetij, ki sva jih okusila v tej deželi.
Zaradi svoje naravne lepote in unikatnih pojavov je ognjenik Poas eden izmed najbolj priljubljenih turističnih ciljev v Kostariki. Pogledi, ki jih ponuja, so dih jemajoči – zeleni kraterji, obdani z gostim deževnim gozdom, ter modrikasto sivo jezero, ki leži v osrčju enega izmed kraterjev. Poas naju je opomnil, kako dinamična in živa je narava v tem delu sveta.
Pot sva nadaljevala proti slapu La Paz, še enemu izmed naravnih čudes, ki jih Kostarika ponuja. Slap La Paz, ki pada v globino skozi tropski gozd, je spektakularen prizor. Pogled na slap iz različnih kotov naju je očaral in pritegnil, saj sva se lahko vzpela vse do vrha ter občudovala vodo, ki se spušča po skalnatem pobočju.
Do štiri skodelice na dan
A Kostarika ponuja veliko več kot le spektakularne slapove in ognjenike. Država je znana tudi po svoji izjemni kavi, ki tukaj ni zgolj napitek, temveč način življenja. Kava je globoko zakoreninjena v kulturi Kostarike, kjer povprečni prebivalec na dan spije do štiri skodelice. Najina pot naju je vodila do plantaže Doka, kjer sva doživela celoten proces pridelave kave – od obiranja do končne obdelave. Ta izkušnja nama je bila zelo všeč, saj še nikoli prej nisva videla celotnega procesa nastanka kave.
Delavci, ki prihajajo večinoma na sezonsko delo iz Nikaragve, opravljajo izjemno trdo delo, ki je fizično zahtevno in slabo plačano. Ti delavci večino dneva preživijo na plantažah, kjer v vročem soncu in vlažnem zraku nabirajo kavna zrna. Vsak delavec na dan zbere povprečno sedem košar zrn, za kar prejme skromno plačilo – le tri dolarje na košaro. Kljub temu jim ta denar omogoča preživetje v domači Nikaragvi, kjer so življenjski stroški nižji.
Ob koncu vodenega ogleda plantaže Doka sva bila deležna tudi degustacije kave. Čeprav nisva ljubitelja kave, je okus kostariške kave povsem spremenil najin pogled na ta napitek.
Pot naju je vodila naprej, do obalnih čudes Kostarike. Ena izmed najlepših plaž, ki sva jih obiskala, je na otoku Tortuga, kjer sva uživala v naravnih lepotah in sproščenem vzdušju. Pot do otoka je bila sama po sebi razburljiva – med vožnjo z ladjo sva lahko občudovala divje živali in čudovite razglede. Čeprav naju delfini niso počastili s svojo prisotnostjo, sva bila navdušena nad bogato naravo, ki naju je obkrožala.
Otok Tortuga je prava oaza, kjer lahko obiskovalci uživajo v soncu, morju in naravnih lepotah. Pod palmami sva srkala svež ananasov sok in opazovala morje. A poleg sprostitve na plaži sva se odločila tudi za nekaj bolj pustolovskega – potapljanje v kristalno čisti vodi, kjer sva lahko občudovala različne ribe in podvodni svet.
Za konec na sladko na churchilla
Med vračanjem v mesto smo se ustavili na manjši tržnici ob cesti, kjer sva prvič poskusila tudi churchill, avtentično kostariško sladico, ki naju je osvežila v vročem tropskem dnevu. Ta sladka dobrota, ki vključuje led, kondenzirano mleko, sirup, sadje in sladoled, je pripomogla k odličnemu koncu najinega dneva.
Po vseh doživetjih, ki nama jih je Kostarika ponudila, sva se počasi začela vračati v hektično življenje v mestu. A ob tem sva vedela, da sva videla zgolj del vsega, kar ta država ponuja. Kostarika naju je očarala s svojo naravno lepoto, prijaznostjo domačinov in bogato kulturo. Zagotovo se bova v to državo še vrnila, da odkrijeva še več njenih skritih biserov in doživiva še več nepozabnih trenutkov.
