Potovanje na Škotsko je potovanje v sivo davnino s sicer sodobnimi mesti, čudovitimi gradovi, destilarnami viskija in belimi čredami drobnice, razmetanimi po zelenem hribovju. Letališče v predelu Ingliston in železniška postaja Waverley v središču glavnega mesta Edinburg sta najbolj obljudeni točki dežele. Letala se spuščajo iz vseh krajev sveta na to razmeroma malo letališče, medtem ko na glavno železniško postajo prihajajo vlaki samo iz Londona in se potem razgubljajo po arhaičnih pokrajinah naprej proti severozahodu. Med temi vlaki je najbolj znan starodobnik Jacobite Steam.
Vse novo se mora zliti s starim
Edinburg velja za eno izmed najbolj ohranjenih zgodovinskih mest in za eno izmed najlepših evropskih prestolnic. Mesto se razprostira pod vulkanskimi hribi Castle Rock, Artur's Seat in Calton Hill. Središče mesta ima nekako dve podobi: srednjeveški Old Town in klasicistični New Town. Za New Town so značilni veličastni trgi in elegantne ulice, monumentalni spomeniki velikih mož in hiše, odete v zelenje, ki odsevajo aristokratsko plat meščanstva.
Starodavno jedro ali Old Town je zlito s pokrajino, obdano s hribi, in z znamenitim edinburškim gradom v sredini, ki je trenutno sredi prenove pokritega preddverja oziroma letnega gledališča.
Vse arhitektonske rešitve morajo biti skladne s srednjeveško arhitekturo, ko se mora vse novo zliti s starim, ne da bi izstopalo. In prav tu so škotski arhitekti pravi mojstri.
Užitek se je vzpenjati po ozkih ulicah in kamnitih stopnicah z južnega dela, Royal Mile, mimo odličnih lokalov in majhnih restavracij v značilnem slogu.
Tu ne manjka dobrih sirov, zrezkov in odličnega viskija. Lep je trg Esplanade na vrhu pred gradom, ki pa je žal zdaj eno samo veliko gradbišče in trenutno kazi popolnost srednjeveške predstave. Pred urejenimi butiki in lokali spretni ljudski godci v kiltih izvabljajo živahne melodije iz napetih mehov. Dude se oglašajo kot pomladne ptice pevke.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Tudi spust z gradu proti Princes Street je adrenalinski. Tu se odpira pogled na novejši predel mesta s čudovitimi palačami in zelenimi površinami, kjer se sončnim žarkom predajajo domačini in turisti.
Običajno je to prizorišče številnih koncertov. Hotel Balmoral z enkratno kulinariko in posebnimi čaji je poglavje zase, gostom ponuja vrhunskost pri popoldanskem čaju. To je poseben ritual v enkratnem ambientu in ob pravem času.
Hotel Balmoral v ulici Princes Street je prestiž, saj gosti eno od šestih restavracij s štirimi zvezdicami (rozetami) na Škotskem. Rozete so škotske Michelinove zvezdice. Njihovi inšpektorji so neizprosni. Prednost pri oceni dobi lokalna hrana, ocenjujejo še pestrost izbire in kombinacije, kjer ne sme manjkati rib in zrezkov. Ko vstopiš v tako restavracijo, otrpneš, ne veš, kam bi se dal ali kam bi se zagledal. Že sam protokol zahteva rezervacijo, sprejem in potem sledi vse lepo po vrsti od aperitivov do kulinaričnega vrhunca škotskih mojstrov, ozaljšanih z rozetami.
Prestolnica Edinburg torej ni samo škotsko glavno mesto, je nekaj več, je dodana vrednost nečesa čarobnega, zato je zelo obiskana z vseh strani zemeljske oble.
Škotske Alpe na tisoč metrih
Glasgow se razteza v arhaični široki kotlini in je nekakšna vez med severovzhodnim delom Atlantskega ocena in jugozahodnim otočjem, kjer se svet vzpenja v zahodno višavje. Eden od značilnih krajev je tu gotovo Arrochar v široki kotlini jezera Loch Long. Ime je iz škotske galščine, kraj pa je obdan z verigo hribovja, ki mu pravijo tudi škotske Alpe.
Te dosegajo komaj tisoč metrov nadmorske višine in so z urejenimi stezami in markacijami pravi raj za pohodnike in kolesarje. Od tod se svet dviga počasi, vendar vztrajno. Ob ozki cesti, kjer vozijo po levi strani, pa se nekje pod previsi skrivajo železniški tiri že omenjenega znamenitega vlaka Jacobite Steam.
Ob jezeru Loch Linnhe se pod najvišjo škotsko goro Ben Nevis (1345 m n. v.) razprostira mestece Fort Wiliems. O njegovi davnini pričajo številne razvaline častitljive starosti, med katerimi izstopata Fort Augustus in Fort George, ki pričata o burni in krvavi preteklosti med jakobiti in dinastijo Stuart v sedemnajstem stoletju.
Zmeraj je živahno na železniški postaji, ko tja prisopiha vlak Jacobite Steam. Nanj čakajo turisti iz vseh krajev sveta s pol leta prej kupljenimi oštevilčenimi vozovnicami.
Tu se začne najatraktivnejši del proge prek viadukta Glenfinnan do Mailinga. Tudi midva s Katarino sva bila med temi srečneži z vozovnico, ki je stala šestdeset evrov za šestdesetkilometrsko razdaljo do Mailinga.
Za leseno mizo na lesenih klopeh nama je delal družbo starejši par iz Adelajde, Steve in Helene. Steve s slamnatim klobukom, avstralski vinogradnik, je z ženo prepotoval skoraj dvajset tisoč kilometrov, da se je lahko zapeljal 60 kilometrov z vlakom, ki je vozil Harryja Potterja na Bradavičarko. Na drugi strani je sedela španska družina, ki je čakala na sina Miguela, ki pa ga ni bilo od nikoder. Pisana druščina je poskrbela za prešerno vzdušje, in ko se je kompozicija premaknila, je završalo. Stevardese so ponujale spominke, mi pa smo z avstralskima sosedoma nazdravili z vinom in se počasi bližali viaduktu Glenfinnan.
Napetost narašča, ko se približujemo viaduktu z dvajsetimi loki skoraj trideset metrov nad dolino. Občasno nas ogrne dim iz peči lokomotive, ropot je vse manjši in nenadoma se prikaže ta idilični zavoj prek zelene doline. Vsi smo na nogah s fotoaparati in mobiteli v pripravljenosti. Spodaj na dnu doline pa je armada turistov, ki obratno fotografirajo nas.
Kraj, kjer piha do onemoglosti
Ribe in krompirček so še zmeraj za potnika na vlaku obrok številka ena. Krompir z ocvrtim osličem in majonezo je slasten. Le streljaj od železniške postaje se že vkrcavajo avtomobili na trajekt za nebeški otok. Ujameva zadnje mesto in čez dobro uro sva že na sredini zaliva proti mestu Armadale na otoku Skye in čez dobro uro se s Katarino že zapeljeva v slikovito ribiško mestece Portree. Tudi tu se zna čas ustaviti.
Vožnja na sever ob jezeru Loch Ness postaja vse bolj adrenalinska. Čeprav o pošasti ni ne duha ne sluha, se tu vozi previdno. Stranske ceste, kjer je le en vozni pas, so prave za trening spretne vožnje. Vsakih nekaj kilometrov je odstavni pas za srečanje z nasproti vozečimi, ki pa jih na srečo ni veliko. Inverness kot središče severnega dela dežele in tretje škotsko mesto po velikosti leži v zavetju severnega zaliva Loch Nessa in je posejano s številnimi gradovi, palačami, cerkvicami in tudi razvalinami. Panorama Invernessa, ki se ponuja z mostu Greig na ulico Huntly, je posebno doživetje.
Od mesteca Thurso so nepregledne črede drobnice vse tja do temnozelenih in rjavih klifov, ki ustavljajo besneči ocean, ki neprestano buta ob uporne peščenjake. Tu je bog vetra Eol zagotovo razvezal svoje mehove do konca, tu piha do onemoglosti.
Losiemouth, mestece na vzhodni strani jezera, kaže drugačno podobo. Vabljive so peščene plaže, ki rade gostijo kopalce in deskarje. Dobre domače restavracije ponujajo odlično morsko hrano. Nekoliko nižje v idilični gozdni dolini ob rečici Avon naletiva na grad Ballindalloch, ki je bil naseljen do nedavnega. Danes pa je edinstveni muzej z izvirno funkcionalno opremo s pridihom popolne estetike in lepote.
Najina končna postaja je sloviti gradič Balmoral ob reki Dee. Botanični vrtovi, spominski parki, kolibe – in na sredi vsega tega je pravljičen gradič, prav tako urejen do potankosti, delno odprt za obiskovalce z eksponati preteklosti in sodobnosti.
Dober streljaj od tega čudovitega parka je ena najprestižnejših destilarn, Royal Lochnagar Distillery. Vodeni ogled ni poceni, je pa zanimiv in prikaže postopek od pridelave surovine, domačega ječmena, prek procesa izdelave do odličnega viskija, ki je iskan po vsem svetu. Ogledu sledi še degustacija, vozniku pa nalijejo viski v posebne, za to pripravljene stekleničke, ki jih vzame s seboj za drugo mirno priložnost.
Zadnje presenečenje za naju s Katarino je gorski prelaz proti Perthu, kjer se razprostirajo smučarske sedežnice in žičnice po vseh pobočjih. Čez nekaj minut pa se spet znajdemo v bujni zeleni dolini, polni pisanega goveda in drobnice, ki išče sočne bilke na zelenicah na podnožju škotskega višavja.