V Galeriji Murska Sobota so odprli razstavo z naslovom Nove pridobitve 2013–2023 in podnaslovom Izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota. Kot pove že naslov, razstava zajema izbor del, ki jih v svoji stalni zbirki hrani soboška galerija in so jih pridobili v zadnjem desetletju. Na ogled je 56 del, ki jih je za aktualno razstavo izbiral kustos Robert Inhof med 198 pridobljenimi umetniškimi deli, razstavo pa je postavil po nareku prostora.
Razstavljena so dela Igorja Banfija, Dubravka Baumgartnerja, Katje Bednařik Sudec, Janeza Bernika, Nikolaja Beera, Mirsada Begića, Mirka Bratuše, Ide Brišnik Remec, Mateja Čepina, Roberta Černelča, Sandija Červeka, Mitje Ficka, Matjaža Gederja, Rupprechta Geigerja, Gustava Gnamuša, Milana Goloba, Marjana Gumilarja, Hermana Gvardjančiča, Zdenka Huzjana, Andreja Jemca, Dušana Kirbiša, Nataše Kos, Lojzeta Logarja, Ignaca Medena, Franca Mesariča, Bena Muthoferja, Joa Niemeyerja, Gregorja Purgaja, Mirka Rajnarja, Natalije Šeruga Golob, Tuga Šušnika, Draga Tršarja, Žarka Vrezca, Mojce Zlokarnik, Ludwiga Wildinga in Eve Žula.
Med avtorji je kar 14 Prešernovih nagrajencev, nekatera dela doslej še niso bila na ogled, temveč so bila le digitalizirana in shranjena v depojih. Kot je poudaril Inhof, Galerija Murska Sobota kot pokrajinska galerija pri sestavljanju stalne zbirke posveča posebno skrb umetniškim delom ustvarjalcev, ki so delovali ali še delujejo v našem okolju ali pa iz njega izhajajo, del stalne zbirke so tudi dela drugih slovenskih in tujih umetnikov, ki so v soboški galeriji razstavljali.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuV hišni preiskavi zasegli drogo
Hišno preiskavo so opravili pri 45-letniku.
823 umetnin
Stalna zbirka Galerije Murska Sobota je začela nastajati leta 1971. Danes šteje 823 umetniških del, od tega 246 slik, 106 skulptur in 413 del na papirju. Številnost in kakovost umetnin kustosom omogoča, da organizirajo izbore v smislu samostojnih in skupinskih razstav, pri čemer se lahko avtorji in njihova dela predstavijo v različnih tematskih presečiščih. Skozi čas so umetnine predstavljali v različnih konceptih.
V zadnjem desetletju so izbore iz stalne zbirke predstavili dvakrat. Leta 2016 so odprli razstavo Dela pomurskih umetnikov iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota in sočasno gostovali s splošnim izborom del v Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec. Leta 2019 pa so pripravili tematsko razstavo Osamljenosti s podnaslovom Izrazi tesnobe v »prekmurski« likovni umetnosti (izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota), z njo pa gostovali v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in v Pilonovi galeriji Ajdovščina.
Kot je poudaril Inhof, so se pri načrtnem sestavljanju zbirke odločali predvsem za kakovost in ne za količino del.
Tako so v njihovi stalni zbirki številna umetniška dela, ki slovijo po umetniški dovršenosti in izvirnosti. Mnoga med njimi so bila prikazana na samostojnih in skupinskih razstavah tako v Sloveniji kot v tujini ter objavljena v različnih strokovnih publikacijah. Prav tako so bile številne umetnine uporabljene kot vizualni nosilni element knjižnih ovitkov. »Naša trenutna ekipa je dobila neko zapuščino, določen fond stalne zbirke, ki smo ga nadgradili, ta nadgrajeni fond pa bomo nato zopet zapustili nekomu v prihodnje. Tako je to dediščina v dobesednem smislu,« je dejal Inhof.
Aktualno razstavo si bo mogoče ogledati do 24. decembra.
Pred njimi pestro leto
Predstavljena razstava je sicer zadnja v letošnjem letu v soboški galeriji, galeristi pa so že zasnovali pester program za naslednje leto. Leto bodo začeli z razstavo risb Mirsada Begića, spomladi bo tu razstavljal nemški umetnik Werner Achim, čez poletje bodo gostili tri razstave – na ogled bodo akvareli Mirana Rijavca, skulpture Sanje Ajdišek ter kolaži in objekti Maruše Štibelj. Septembra bodo gostili razstavo Slovenski punk in fotografija, ki jo je pripravil ZRC SAZU, leto pa bodo zopet sklenili z izborom del iz stalne zbirke.
Naj omenimo še, da se soboška galerija že nekaj časa srečuje s pomanjkanjem prostora v depojih, ki ovira delo. Kot je bilo povedano, je prostora za skladiščenje umetnin še nekaj, vendar težava nastane takrat, ko bi si recimo kdo želel ogledati neko delo, saj bi moral počakati kar nekaj časa, da bi kustosi prišli do njega. So pa vsa dela, kar se tiče varnosti, skladiščena ustrezno.