Prvega julija sta začeli veljati nova uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 in nova koncesijska pogodba s koncesionarjem Koto, ki je bila sklenjena v skladu z omenjeno uredbo. Nova uredba je prinesla spremembo načina in financiranja zbiranja živalskih stranskih proizvodov prve in druge kategorije, pri čemer so eden od virov tudi povožene živali na cestah in železnici. Doslej je bila za odvoz povoženih živali pristojna veterinarsko-higienska služba pri Nacionalnem veterinarskem inštitutu (VHS NVI), po novi uredbi bi jih razen povoženih domačih živali in divjih prašičev odvažal koncesionar Koto ob naročilu upravljavca ceste ali železnice, kjer je do povoženja prišlo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Nepotrebne spremembe
Tako se je spremenil tudi protokol obveščanja, pri čemer so bili iz protokola med drugim črtani lovci. Center za obveščanje (številka 112) bi po prejemu prijave povoženja domače živali ali divjega prašiča na cesti ali železnici moral obvestiti VHS NVI. V primeru klica o povoženi prostoživeči živali pa bi o tem obvestil upravljavca ceste oziroma železnice, ta pa bi poskrbel za odstranitev povožene živali. Naročil bi lahko odvoz povožene živali koncesionarju ali povožene živali sam zbral na zbirnem mestu in bi jih koncesionar od tam odpeljal v predelavo in uničenje.
Spremembe so povzročile precej zmede in nejevolje pri lovcih in v številnih občinah, kjer upravljajo veliko občinskih cest in nimajo za tovrstne naloge niti dovolj kadra niti primerne opreme. Tako je tudi v Občini Šalovci, kjer so trki z divjadjo dokaj pogosti. »Predvsem bi bilo korektno, da bi se sestali pred začetkom veljavnosti nove uredbe in se seznanili, kdo je pristojen za posamezno vrsto odvoza, ne pa da dobimo samo obvestilo, da je nekaj začelo veljati,« je bil ogorčen šalovski župan Iztok Fartek, ki je tudi sam osebno v minulih dneh reševal zmešnjavo, ki je nastala po spremembi pravil.
»Zakaj spreminjamo zadeve, ki so dobro funkcionirale? Če je pa problem financiranje, naj povedo. S tem, da pri nas pride do povoženja živali praktično vsak drugi dan, kar pomeni, da smo v neenakopravnem položaju z občinami, kjer niti ne vedo, da divjad obstaja,« se je jezil Fartek, ki kot sporno navede še nepripravljenost občinskega režijskega obrata, ki bi za takšne naloge moral predhodno nabaviti ustrezno opremo in vozilo.
Spet vse po starem
A ob našem poizvedovanju o razlogih za spremembo protokola in nastalih težavah pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), koncesionarju Koto in lovski zvezi smo dobili presenetljiv odgovor. UVHVVR je namreč 11. avgusta vse deležnike obvestila, da se z 12. avgustom preneha uporabljati protokol obveščanja, ki je bil vzpostavljen na podlagi dopisa s prvega julija.
Zaradi težav pri implementaciji odvoza povoženih prostoživečih živali s cest in železnic je UVHVVR sprejela odločitev, da zagotovi odvoz teh živali v okviru javne veterinarske službe, ki se financira iz državnega proračuna. V praksi to pomeni, da od minulega petka trupla povoženih prostoživečih živali, pri katerih ne obstaja sum bolezni, zbira VHS NVI. Glede prijave povoženja in zbiranja tako veljajo pravila, ki so veljala pred prvim julijem.
»Povsem razumljivo in edino pravilno. Očitno so ugotovili, da čez noč tega ni mogoče spremeniti,« Fartek komentira odločitev, da je glede odvoza povoženih živali spet vse po starem.
Trkov vse več
V Lovski zvezi Slovenije pojasnjujejo, da število trkov z velikimi kopenskimi vretenčarji, zlasti prostoživečimi parkljarji in zvermi, v zadnjih desetletjih narašča povsod po svetu, kar je posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote prometa, vedno večjih hitrosti vožnje, večanja števila in razširjenosti živalskih populacij ter vedno večjega nemira v naravnem okolju. Na slovenskih cestah je letno registriranih od 4900 do 6800 povoženih prostoživečih parkljarjev, na železnicah pa od 170 do 250 osebkov.
V obdobju 2010–2018 je na slovenskih cestah po podatkih lovskih organizacij pod kolesi vozil končalo 46.933 osebkov srnjadi, 1329 jelenjadi, 935 divjih prašičev, 71 damjakov, 48 gamsov, 22 muflonov, 65 medvedov, 34 šakalov in 14 volkov. »Trki z naštetimi vrstami zmanjšujejo cestnoprometno varnost, povzročajo veliko gospodarsko škodo, so pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij in grožnja za dolgoživost ogroženih vrst. Zato si slovenski upravljavci cest in lovišč ter raziskovalci prizadevajo, da bi se število povoženih živali zmanjšalo. Direkcija za infrastrukturo z raziskovalci divjadi, upravljavci lovišč in Lovsko zvezo Slovenije že vrsto let vlaga precejšnje napore za zmanjšanje števila trkov vozil z divjadjo na slovenskih državnih cestah,« poudarjajo v slovenski lovski zvezi.
Pokličite 112
V primeru trka z divjo živaljo avtomobil takoj ustavite, prižgite utripalke in zavarujte kraj nesreče s trikotnikom. Pokličite številko 112. Če naletite na poškodovano ali vidno bolno žival, prav tako pokličite center za obveščanje, kjer bodo o trku obvestili upravljavca lovišča, torej lovsko družino. »Lahko tudi pokličite številko 113, saj boste policijski zapisnik potrebovali, če imate vozilo zavarovano za škodo, povzročeno z divjimi živalmi. Lovska družina, ki je obveščena o povoženju, obvesti higiensko službo, ki poskrbi za odvoz živali. Meso povožene divjadi ne sme iti v prodajo. Zakon o lovstvu tudi pravi, da je prepovedano dotikanje, prenašanje in prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst,« opiše, kako naj ravna voznik, ki povozi divjo žival, Ludvik Rituper, predsednik Zveze lovskih družin Prekmurja.