V Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) živi 250.000 prebivalcev, ki so imeli svoje prvo prebivališče v tujini oziroma zunaj Slovenije. Več kot polovica teh prebivalcev ima slovensko državljanstvo, nekateri so bili namreč tako že rojeni (rodili so se slovenskim državljanom v tujini), spet drugi pa so državljani postali z naturalizacijo. Vsi priseljenci tako niso tujci, pa tudi vsi tujci niso priseljenci. Januarja letos je bilo tujih državljanov pri nas okrog 122.000, približno 8.600 pa jih je imelo prvo prebivališče v Sloveniji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Druga trditev, da je največ priseljencev v Sloveniji iz nekdanje Jugoslavije, je nekoliko stereotipna, a povsem korektna. Kajti več desetletij v skupni državi se odraža v sedanji sestavi slovenskega prebivalstva. Med 250.000 priseljenci jih je namreč kar 86 odstotkov takih, ki so imeli prvo prebivališče v kateri od držav nekdanje Jugoslavije. Največ je tistih iz Bosne in Hercegovine, sledijo pa tisti, ki so imeli prvo prebivališče na Hrvaškem in v Srbiji.Med priseljenci iz drugih držav prevladujejo tisti iz Nemčije, Italije in Ruske federacije. Če pa pogledamo še neevropske države, so na prvem mestu tisti priseljenci, ki so imeli prvo prebivališče na Kitajskem, v Združenih državah, Argentini in v Kanadi. Skupno je imelo vseh 250.000 priseljenih prebivalcev Slovenije svoja prva prebivališča v kar 171 tujih državah. Na področju regih pa prihaja do nekaterih razlik. V pomurski regiji na primer prevladujejo priseljenci iz Hrvaške, v preostalih regijah pa priseljenci iz Bosne in Hercegovine.
Število priseljencev v Sloveniji narašča
Prvi povojni popis leta 1948 je pokazal, da je bilo zunaj Slovenije rojenih le 5,5 odstotkov prebivalcev Slovenije. Leta 2002 je bilo takih 8,5 odstotkov, leta 2011 11,1 odstotkov, letos pa jih je nekaj čez 12 odstotkov. 55 odstotkov današnjih prebivalcev Slovenije, ki so imeli prvo prebivališče v tujini, se je v Slovenijo prvič priselilo po osamosvojitvi Slovenije. Od tistih s prvim prebivališčem na Kosovu, v Srbiji ali v Bosni in Hercegovini se jih v Slovenijo največ priselilo od leta 2010 dalje, od tistih iz Hrvaške pa največ v 70. letih prejšnjega stoletja. Med priseljenimi prebivalci Slovenije sicer je 57 odstotkov moških in 43 odstotkov žensk.
Delno drži tudi trditev, da so priseljenci mlajši od preostalih prebivalcev Slovenije. Ob prvi priselitvi so to namreč najpogosteje ljudje v aktivni dobi, povprečno stari nekaj čez 27 let. To se sklada z ugotovitvijo, da je glavni namen priselitve za največ tujih državljanov delo ali zaposlitev.Slovenci s prvim prebivališčem v tujini so povprečno starejši od tistih s prvim prebivališčem v Sloveniji, kažejo podatki Surs-a. V začetku leta 2018 je bila povprečna starost vseh prebivalcev Slovenije 43,2 leti, povprečna starost tistih s prvim prebivališčem v tujini je bila 48,6 let, povprečna starost tistih s prvim prebivališčem v Sloveniji pa 42,5 let.