V pomurskih sadovnjakih se je začelo obiranje jabolk, na pridelek pa so vplivali predvsem spomladanska pozeba in tudi poletna neurja. Strokovnjak za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Miran Torič pojasnjuje, da se bo po pričakovanjih pridelek zelo razlikoval od lege do lege. »V krajih, ki jih ni prizadela pozeba ali toča, je z jabolki vse v redu, zato bo tam letina povprečna. Je pa velika razlika med posameznimi lokacijami, ponekod bo pridelek dober, drugod ga ne bo. Pred sušo nas je nekoliko rešil julijski dež.« Torič pravi, da bo sicer v povprečju jabolk letos nekoliko manj, zato naj bi bila cena na trgu celo nekoliko boljša v primerjavi z lansko. Kljub razmeroma zadovoljivim količinam pa bo zaradi navedenih vzrokov po pričakovanjih nekoliko nižja kakovost pridelka. Po prvih analizah KGZ naj bi bilo nižje kakovosti od 20 do 30 odstotkov pridelka. Torič še pojasni, da se jabolka nižje kakovosti ne prodajajo na maloprodajnem trgu, temveč industriji v Sloveniji in Avstriji, največ za proizvodnjo sadnih pijač. Večino sort bodo obrali do sredine oktobra, ko bodo znani končni podatki o letošnji letini. V Pomurju se še vedno pridela največ sort zlati delišes, ajdared in jonagold. Adam Novak, sadjar iz Ivanovec, pojasnjuje, da je pozeba na nekaterih sortah pustila večje posledice kot na drugih, največ škode so utrpela jabolka sort gala in pinova. »Ponekod je škoda do 50-odstotna, ponekod manjša, je pa težko oceniti letino, dokler ne bomo pobrali vseh jabolk,« pravi Novak, ki poudarja, da je bila v času od brstenja do konca cvetenja temperatura več kot desetkrat manj kot nič stopinj Celzija. Branko Šilec vodi podjetje Štajerc iz Drbetinec, v katerem jabolka pridelujejo na 55 hektarjih, večinoma v sadovnjakih v ljutomerski občini, največ ajdareda in jonagolda. Tudi sam potrjuje, da bo letošnja pozeba terjala visok davek: »Slabša bosta tako količina kot kakovost, največ na račun pozebe. Količinsko bo jabolk za 20 odstotkov manj kot lani, od preostalega pridelka pa je okoli 30 odstotkov poškodovanega.«
Marelic in breskev ponekod sploh ni bilo
Letošnja pozeba marca in aprila je največ škode povzročila v sadovnjakih v nižinskih legah. Največji udarec so utrpeli koščičarji, predvsem marelice in breskve, pri katerih je bila v nižinah škoda 100-odstotna, na ravni celotne regije pa od 80- do 90-odstotna. Na drugi strani so pozebo precej dobro prenesli borovnice in orehi.