Med 19. in 23. aprilom so temperature po vsej Sloveniji precej padle, več juter zapored so bile ponekod pod lediščem, zaradi česar je prišlo do pozebe predvsem na sadnem drevju in v vinogradih. Po ocenah kmetijskih svetovalcev javne službe kmetijskega svetovanja, ki so opravili več hitrih pregledov kmetijskih površin in ocenili stanje kmetijskih kultur ter morebitno škodo, so bili poškodovani predvsem nasadi v izpostavljenih zatišnih legah, prizadeto je bilo tudi jagodičevje, kot so sibirske borovnice, jagode, maline in aronija, močan veter in sneg sta polomila poganjke na vinski trti, sneg je ponekod zmečkal tudi ozimna žita, ogrščico in travo.
Do pozebe je prišlo tudi v različnih delih Pomurja. Najprej, 19. aprila, so bile nižje temperature na Goričkem, medtem ko so bile 23. aprila nižje temperature na desnem bregu Mure. »Takrat so bile ponekod negativne temperature že od polnoči, torej več kot sedem ur, in so v posameznih legah dosegle tudi minus štiri stopinje Celzija. Tudi zaradi tega opažamo večjo škodo na desnem bregu Mure, predvsem na izpostavljenih legah v vinogradih in sadovnjakih,« pove Miran Torič, specialist za vinogradništvo, sadjarstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota. Po prvih ocenah so posamezne kulture pozeble od 10- do 100-odstotno, večinoma v nižjih predelih nasadov, pri čemer so posamezne sorte utrpele večjo škodo. »Za oceno škode bo treba še malo počakati, predvsem zato, ker skoraj nikjer niso pozebli celotni nasadi, ampak samo del nasada ali posamezne rastline. So pa na nekaterih kmetijah, ki imajo v celoti nižje lege, nasadi močneje prizadeti, tako bo tam izpad pridelka velik.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Pozeba je tudi letos prizadela Sadjarstvo Zorko iz Kutinec pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Kot je povedal Darko Zorko, je po ocenah cenilca, ki si je ogledal stanje na terenu, v približno 70 arov velikem vinogradu pozeblo od 80 do 90 odstotkov vinske trte. Opažajo, da postaja suha in začenja odmirati. »V zadnjih letih v naših vinogradih še ni bilo tako hudo, kot je letos,« razočarano pove Zorko. Škoda je nastala tudi v 3,5 hektarja velikem sadovnjaku jablan in breskev, vendar jo je tam še težko oceniti. »Več bo znanega v prihodnje, takrat se bo videlo, ali bodo začeli odpadati cvetovi. A tudi jabolka, ki bodo ostala, gotovo ne bodo kakovostna.«
Zorkovi imajo vinograde zavarovane pred pozebo, po dolgih letih pa letos prvič nimajo več zavarovanega sadnega drevja. »V preteklosti smo sicer poskušali škodo omejevati z različnimi ukrepi, med drugim smo v vinogradih kurili, vendar ni bilo učinka, za oroševanje sadnega drevja pa se ne odločamo, saj je strošek enostavno prevelik,« je realen Darko Zorko.
Neznanka ozimna žita in ogrščica
Po prvih pregledih se tako kot v preostalem delu Slovenije tudi v Pomurju škoda najbolj pozna na vinogradnih, malinah, aktinidijah in koščičarjih, kot so marelice, breskve, slive in češnje, poškodbe so vidne tudi na koruzi in krompirju. Pri KGZ Murska Sobota ocenjujejo, da poškodbe niso tako kritične, da bi posevki propadli. Do nekega zastoja v rasti bo prišlo, vendar je pričakovati, da se bo z dvigom temperature rast nadaljevala in bodo rastline te poškodbe prerasle. Večja neznanka so ozimna žita in oljna ogrščica. »Pri teh poljščinah trenutno še ne moremo oceniti morebitne škode, saj je večina ječmena že klasila, klasiti pa se začnejo tudi zgodnje sorte pšenice. Morebiten odstotek škode na teh posevkih bomo lahko ocenjevali šele po koncu njihovega cvetenja, ko se bo videlo, ali so negativne temperature povzročile motnje v oploditvi. To bo vidno v obliki praznih klasov,« še pove Torič.
V pozebi so bile poškodovane tudi zelenjadnice oziroma vrtnine, predvsem plodovke na prostem na manjših površinah pri vrtičkarjih. Kot je pojasnila Breda Vičar, specialistka za zelenjadarstvo in ekološko kmetovanje pri KGZ Murska Sobota, so bili poškodovani poganjki špargljev, v manjšem obsegu tudi nekateri posevki solate, pri čemer je intenzivnost poškodb pri solati odvisna od razvojnega stadija in tudi od sorte. V manjšem obsegu je pomrznil tudi fižol. "Nizke temperature so vsekakor upočasnile rast vseh rastlin, ki so jim bile izpostavljene," je še dodala Vičarjeva.
Kmetijski svetovalci so si škodo na terenu v grobem že ogledali, vendar je težava v tem, da v prvih dneh škode ponekod ni bilo mogoče prepoznati, ampak se je ta pokazala ob prvih toplih dneh, predvsem na vinski trti. Pri sadju so po besedah specialista za vinogradništvo in sadjarstvo pozebli plodiči, ki so še v fazi trebljenja, tako da bo tam škoda vidna šele junija. »Če so pozeble semenske zasnove, na plodičih pa ni videti poškodb, obstaja velika verjetnost, da bodo ti plodiči v prihodnosti odpadli. Pri češnjah že opažamo redčenje plodičev, kar pomeni, da bodo verjetno odpadli, pri jablanah in hruškah pa sedaj odpadajo plodiči, ki bi odpadli v vsakem primeru, saj je to naraven pojav,« pojasni sogovornik.
Natančne cenitve škode bodo tako možne šele po prijavi škode oškodovancev, preverjale pa jo bodo tudi občinske in regijske komisije za ocenjevanje škode. Ta proces bi po besedah Toriča že moral potekati, saj bo sedaj mogoče oceniti, ali je sploh bila škoda zaradi pozebe in ne zaradi tehnoloških napak.