V pozebi, ki je Slovenijo prizadela med 3. in 7. aprilom lani, je škodo v celotni državi utrpelo 622 kmetovalcev iz 106 občin. Skupna škoda znaša nekaj čez 25 milijonov evrov. V Pomurju je bilo prizadetih dobrih 18 tisoč površin, na ministrstvo je prispelo 64 vlog oškodovancev, ocenjena škoda pa znaša slaba dva milijona evrov. Največ prizadetih površin v naši regiji je bilo v Občini Moravske Toplice, od koder je deset vlog, devet so jih oddali sadjarji v Občini Puconci, pet v občinah Sveti Jurij ob Ščavnici in Cankova. Kot se je pokazalo, so pomurski sadjarji potegnili kratko. Poleg pridelka bodo očitno ostali tudi brez finančnega nadomestila za nastalo škodo.
V letu 2023 je bila s spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč omogočena dodelitev pomoči tudi ob tistih naravnih nesrečah, za katere se je mogoče zavarovati in zanje pridobiti subvencijo v obliki zavarovalne premije. »V preteklih letih te pomoči niso mogli pridobiti, ker so bile te naravne nesreče upravičene do sofinanciranja zavarovalnih premij,« so pojasnili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Letos bomo sedmič zaznamovali svetovni dan čebel, osrednja slovesnost bo v Beltincih
Potekala bo v soboto, 18. maja.
Predvideni sta dve obliki pomoči. Prva je pomoč po programu odprave posledic škode zaradi pozebe, neurij s točo in poplav. Nameni se za tiste kmetijske pridelke, katerih proizvodnja je prizadeta 80-odstotno ali več, upravičenci pa za posamezen kmetijski pridelek prejmejo sredstva v višini največ 30 odstotkov ocene neposredne škode ali za območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo največ 40 odstotkov neposredne škode. Za nadomestilo izpada dohodka je po tej obliki pomoči na voljo 16 milijonov evrov, pomoč pa bo izplačana predvidoma v drugi polovici leta.
Druga oblika pomoči pa je pomoč po odloku o finančni pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe, neurij s točo in poplav. Dodelila se bo po pravilih de minimis in za tiste kmetijske pridelke na grafično enoto rabe kmetijskega gospodarstva, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da so stoodstotno poškodovani, ter za vsa uničena ali drugače v celoti izgubljena proizvodna sredstva, in sicer trajne nasade in plemensko živino.
Pogrnil celoten sistem
Ne glede na možnost dodelitve pomoči je nekateri sadjarji z Goričkega ne bodo prejeli. Čeprav bi jo morali, saj so bile posledice pozebe po besedah predstavnice ene od tamkajšnjih sadjarskih kmetij, ki pa ne želi biti imenovana, ogromne, zmanjšanje pridelka je bilo pri jablanah, slivah, marelicah, breskvah, kostanju, orehih, hruškah, malinah in češnjah večje od 80 odstotkov, kar je bilo razvidno iz dejanskega pridelka, to dokazuje tudi izpad prihodka. Zakaj bodo torej ostali brez odškodnine?
MKGP je 19. oktobra lani Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) podalo pobudo za ocenjevanje škode na trajnih nasadih zaradi aprilske pozebe, URSZR je nato 9. novembra lani izdala sklep o začetku ocenjevanja škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic pozebe in ga tudi poslala vsem slovenskim občinam. Nabor kultur po katastrskih občinah in maksimalnih odstotkih poškodovanosti je pripravila Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS) pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, te kulture pa so bile vnesene v aplikacijo Ajda. Oškodovanci so za škodo, ki so jo utrpeli na trajnih nasadih, na podlagi poziva občinam oddali vloge za prijavo škode, občine pa so jih nato vnesle v aplikacijo Ajda, ki jo upravlja URSZR. Toda pri tem se je zalomilo.
JSKS je pripravila nekakšne preliminarne ocene škode, ki doslej niso bile zavezujoče, po tem do sadjarjev po besedah naše sogovornice ni prišla nobena komisija, ki bi ocenila dejansko škodo. Kot se je kasneje izkazalo, so bile te preliminarne ocene JSKS vnesene v aplikacijo Ajda, kamor so kasneje občinske komisije vnašale podatke, ki so jim jih sporočili oškodovanci. Problem pri tem je bil, da so bile ocene škode, ki so jih na občini lahko vnesli v sistem, manjše od realno sporočenih s strani oškodovancev, o čemer pa vlagatelji niso bili obveščeni. Občinske komisije tako v aplikacijo niso mogle vnesti višjih odstotkov poškodovanosti, kot so že bili v aplikaciji, kar je še huje, pa o tem niso obvestile URSZR, kar so potrdili tudi na kmetijskem ministrstvu.
»V času izdelave ocene škode v kmetijski proizvodnji po pozebi leta 2023 od predstavnikov občinskih komisij za ocenjevanje škode ali drugih pristojnih organov nismo prejeli informacij o kakršnih koli odstopanjih okvirov za vnos podatkov v aplikacijo Ajda od dejanskega stanja. Če nas pristojni organi obvestijo, da pride do razlik med stanjem poškodovanosti na terenu in podatki iz vlog oškodovancev, se izvedejo postopki strokovne preveritve izvornih podatkov. Če se izkaže, da je pobuda utemeljena, je v času izdelave ocene škode še mogoče v aplikacijo Ajda vključiti predlagane popravke,« so goričkim sadjarjem sporočili z direktorata za kmetijstvo. Oškodovanci so namreč kmetijsko ministrstvo in URSZR po nastali situaciji pozvali k preveritvi dejanske ocene poškodovanosti po spomladanski pozebi 2023, vendar njihovi prošnji ni bilo ugodeno. Vlada je namreč 29. februarja letos potrdila oceno škode, zato želene preveritve dejanske poškodovanosti ni mogoče podpreti.
»Dejstvo je, da je pogrnil celoten sistem, krivdo pa valijo drug na drugega. Nam sadjarjem to nič ne pomaga, saj smo ostali brez lanskega pridelka in prihodka, stroški pa ostajajo,« je jasna gorička sadjarka. Na nas se je obrnil še eden od oškodovanih sadjarjev, ki prav tako ne želi biti imenovan, tudi zato ker uradnih odločb še ni. Povedal je, da občini, ki jima je poslal vlogo, nista z njim preverili podatkov o oceni, čeprav je to narekoval dopis, ki so ga občine prejele z ministrstva. Tako niti ni vedel, kakšne ocene sta občini v aplikacijo vnesli. »Zdaj je nastala težava, ker nekdo ni opravil naloge in uskladil številk z oceno.« Jezi ga, ker bodo sedaj sadjarji iz nekaterih pomurskih občin izpadli iz te pomoči. »To je za manjšo kmetijo, kot je naša, hud udarec,« je dejal in dodal, da imajo nasade sadnega drevja na okoli šestih hektarjih. »Sicer obdelujemo 18 hektarjev in to je 30 odstotkov celotnega pridelka, ki ga niti pobrali nismo.« V njihovih nasadih je pozeba prizadela predvsem jablane in slive.
Moravska občina opozarjala
MKGP sicer pravi, da jih občine niso obvestile o napaki v aplikaciji, nam pa je Majda Lipič Prosič, predsednica občinske komisije za ocenjevanje škode v Občini Moravske Toplice, odgovorila, da so upravo opozarjali na težave z vnosom podatkov, saj niso bile priznane vse poškodovane kmetijske kulture in niso bili priznani dejanski odstotki poškodovanosti. »Vse vloge oškodovancev smo tudi optično prebrali in vnesli k vnesenim vlogam v aplikaciji, tako da je upravi kakor tudi oblikovalcem pomoči prizadetim kmetijskim gospodarstvom vidna dejanska prijavljena škoda, ki je kot občinska komisija nismo imeli možnosti vnesti v aplikacijo.« Dodala je, da so oškodovance prosili tudi za fotografije, ki dokazujejo nastalo škodo, a niso prejeli nobene.
Nadalje je Lipič Prosičeva še zapisala, da pristojne institucije že več let opozarjajo na neustrezne postopke glede popisa škode po naravnih nesrečah v kmetijski proizvodnji, saj ima JSKS vse aktualne podatke iz subvencijskih vlog za popis škode, kakor tudi ocenjene odstotke poškodovanosti. »Naše občane pa občinske komisije prosimo, naj k nam prinesejo ročno izpisane vloge za nastalo škodo, ki jih na občinah ponovno vnašamo, in se na ta način kljub napredni digitalizaciji postopkov ta postopek povračila nastale škode zavlačuje, čeprav torej vse podatke pristojna institucija že ima.«
Obrnili smo se tudi na puconsko in lendavsko občino, ki sta prav tako vnašali podatke v aplikacijo. Iz prve so nam sporočili, da so jim seznam poškodovanih kultur in katastrske občine posredovali iz JSKS in niso mogli vnesti višjih ocen od že vnesenih. »Upravičen odstotek poškodovanosti so v oddanih vlogah na Občini Lendava presegale prijavljene škode za jabolka, hruške in slive,« pa so za Vestnik sporočili iz lendavske občine.