Poznate sladko koruzo Zarja?

Sladka koruza s koruzo pokovko spada med vrtnine in je v ZDA precej bolj priljubljena vrtnina kot pri nas. Večina Američanov namreč ob omembi koruze najprej pomisli na pečene ali kuhane storže sladke koruze. Sladkost zrnja sladke koruze povzroča recesivni gen, ki preprečuje pretvorbo ogljikovih hidratov v škrob, namesto njega se tvori sladkor. Po drugih lastnostih rastline in storža se bistveno ne razlikuje od navadne koruze. Tudi v času mlečne zrelosti jo po zrnju težko razlikujemo od navadne koruze. Razlika med njima se pokaže šele v času polne zrelosti, ko je zrnje trdinke ali zobanke trdo, lepo okroglo ali bolj ploščato in običajno rumene barve, medtem ko je zrnje sladke koruze zgrbančeno in v začetku najprej 'gumijasto', popolnoma trdo pa postane šele, ko je posušeno na približno 14 odstotkov vlage v zrnju in steklasto rumene barve ter nepravilnih oblik z ostrimi robovi.

Sladko koruzo uporabljamo le v času mlečne zrelosti za kuhanje, pečenje ali konzerviranje. Po mlečni zrelosti se vsebnost sladkorjev v zrnju pospešeno zmanjšuje, zato je pomembno, da jo ob primerni mlečni zrelosti čim prej poberemo. Pobrani in oličkani storži na sobni temperaturi izgubijo v 24 urah do 50 odstotkov sladkorja v zrnju, če neoličkane hranimo v hladilniku pri 5–10 °C, zadržijo enako vsebnost sladkorja tri dni.

Ker je sladka koruza primerna za uporabo samo ob mlečni zrelosti, jo lahko sejemo tudi kasneje. S tem si zagotovimo sveže mlečne storže do konca rastne sezone. Pomembno je vedeti, kdaj je najprimernejši čas za pobiranje mlečnih storžev. Za orientacijo nam je čas svilanja, ki ga je vizualno lahko opaziti in si ga je dobro zapomniti ali zapisati.
Po približno treh tednih od začetka svilanja, ko je svila rjava, previdno odpremo storž, in če ob pritisku na zrnje to poči in iz njega priteče gosti mlečno beli sok, so storži primerni za pobiranje. Če je sok še voden, s pobiranjem počakamo nekaj dni; če pa je že gost ali zrnje že voščeno, smo s trganjem že zamudili in zrnje ne bo več tako sladko. Čas mlečne zrelosti je močno odvisen od vremenskih razmer v času rasti, od časa setve in od sorte.

Setev sladke koruze na vrtu in njena uporaba

Sejemo jo kot navadno koruzo, le da je čas setve sladke koruze lahko bistveno daljši. Če ni več nevarnosti spomladanske slane in je temperatura tal vsaj 10 °C, jo v Prekmurju lahko sejemo že v prvi polovici aprila. V tem primeru lahko ob ugodnih vremenskih razmerah pričakujemo prve mlečne storže že v juliju. Setev lahko kontinuirano nadaljujemo v več 7- do 10-dnevnih presledkih do konca junija in si zagotovimo sveže mlečne storže še v oktobru.

Razdalja setve je običajna kot pri navadni koruzi, in sicer 70 krat 20–25 cm. Na vrtu običajno sejemo manjše število rastlin, v tem primeru je bolje, da sejemo več krajših vrstic kot manj daljših in si zagotovimo boljšo oplodnjo storžev in večji pridelek. Med koruzo na vrtu lahko posejemo grah ali nizek fižol, ki obogatita zemljo z dušikom.

Ko storži dosežejo primerno mlečno zrelost, je najbolje, da jih čim prej poberemo. Storže pobiramo z ličjem, oličkamo jih tik pred uporabo. Sveže mlečne storže lahko kuhamo v vreli vodi 15–20 minut, odvisno od velikosti storžev. Lahko jih pečemo na električnem kontaktnem žaru ali na piknikih. Sveže neoličkane storže lahko v hladilniku hranimo nekaj dni. Odvečne storže lahko zelo enostavno konzerviramo z zamrzovanjem. Zrnje obdrži še boljši okus, če storže pred zamrzovanjem blanširamo 7–11 minut v vreli vodi, nato jih takoj ohladimo, osušimo, nepredušno zapremo in zamrznemo. Zrnje blanširanih storžev konzerviramo tudi v slanici ali jih porabimo kot dodatek raznim omakam ali prilogam.

Ludvik Rozman je avtor sorte, vzdrževalec in pridelovalec semena. Je žlahtnitelj z več kot 40-letnimi izkušnjami s področja žlahtnjenja, semenarstva in dela v genski banki koruze v Sloveniji.

Nova slovenska sorta sladke koruze zarja

Letos je ljubiteljem sladke mlečne koruze prvič na voljo v prodaji na drobno, v vrečicah, kot so druge vrtnine, tudi prva in do sedaj edina slovenska sorta sladke koruze zarja. Vzgojena je s klasičnim žlahtnjenjem s križanjem dveh linij, vzgojenih iz starih slovenskih sort (brez tehnologije GSO). Sorta je dobro prilagojena slovenskim rastnim razmeram, je zgodnja sorta in ima zelo sladko in okusno zrnje. Po vseh lastnostih je zelo izenačena, še posebej v času cvetenja in dozorevanja zrnja, kar zelo olajša pravočasno pobiranje mlečnih storžev. To je pri sladki koruzi najpomembneje, saj se po mlečni zrelosti pospešeno znižuje vsebnost sladkorja v zrnju in s tem tudi njegova sladkost.
Seme sorte zarja je v prodaji v nekaterih kmetijskih zadrugah po Sloveniji ter nekaterih vrtnarskih centrih, prodajo pa skušajo razširiti še v druge trgovine s semenskim materialom vrtnin.